Gálij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ga in atomsko število 31.
Podatki na hitro Izgovarjava, Videz ...
Galij, 31Ga |
|
Izgovarjava | IPA: [ˈgaːli] |
---|
Videz | srebrno moder |
---|
Standardna atomska teža Ar, std(Ga) | 7001697230000000000♠69,723(1)[1] |
---|
|
|
Vrstno število (Z) | 31 |
---|
Skupina | skupina 13 (borova skupina) |
---|
Perioda | perioda 4 |
---|
Blok | blok p |
---|
Razporeditev elektronov | [Ar] 3d10 4s2 4p1 |
---|
Razporeditev elektronov po lupini | 2, 8, 18, 3 |
---|
|
Faza snovi pri STP | trdnina |
---|
Tališče | 29,7646 °C |
---|
Vrelišče | 2400 °C[2] |
---|
Gostota (blizu s.t.) | 5,91 g/cm3 |
---|
v tekočem stanju (pri TT) | 6,095 g/cm3 |
---|
Talilna toplota | 5,59 kJ/mol |
---|
Izparilna toplota | 256 kJ/mol[2] |
---|
Toplotna kapaciteta | 25,86 J/(mol·K) |
---|
Parni tlak
P (Pa) |
1 |
10 |
100 |
1 k |
10 k |
100 k |
pri T (°C) |
1.040 |
1.175 |
1.350 |
1.565 |
1.852 |
2.245 |
|
|
Oksidacijska stanja | −5, −4, −3,[3] −2, −1, +1, +2, +3[4] (amfoterni oksid) |
---|
Elektronegativnost | Paulingova lestvica: 1,81 |
---|
Ionizacijske energije | - 1.: 578,8 kJ/mol
- 2.: 1979,3 kJ/mol
- 3.: 2963 kJ/mol
- (več)
|
---|
Atomski polmer | empirično: 135 pm |
---|
Kovalentni polmer | 122±3 pm |
---|
Van der Waalsov polmer | 187 pm |
---|
Spektralne črte galija |
|
Pojavljanje v naravi | prvobitno |
---|
Kristalna struktura | ortorombska |
---|
Hitrost zvoka tanka palica | 2740 m/s (pri 20 °C) |
---|
Temperaturni raztezek | 18 µm/(m⋅K) (pri 25 °C) |
---|
Toplotna prevodnost | 40,6 W/(m⋅K) |
---|
Električna upornost | 270 nΩ⋅m (pri 20 °C) |
---|
Magnetna ureditev | diamagnetik |
---|
Magnetna susceptibilnost | −21,6·10−6 cm3/mol (at 290 K)[5] |
---|
Youngov modul | 9,8 GPa |
---|
Poissonovo razmerje | 0,47 |
---|
Mohsova trdota | 1,5 |
---|
Trdota po Brinellu | 56,8–68,7 MPa |
---|
Številka CAS | 7440-55-3 |
---|
|
Poimenovanje | po Gallia (latinsko za: Francija), domovina odkritelja |
---|
Prediction | Dimitrij Ivanovič Mendelejev (1871) |
---|
Odkritje in prva izolacija | Lecoq de Boisbaudran (1875) |
---|
|
|
Kategorija: Galij prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference |
Zapri
Galij je redka, mehka srebrnkasto kovinska šibka kovina, krhka pri nižjih temperaturah, vendar tekoča nad sobno temperaturo in se lahko tudi stali v roki. V sledovih nastopa v boksitu in cinkovih rudah. Galijev arzenid se uporablja kot polprevodnik, najpomembneje v LED-diodah.