Razpolovni čas
povprečno trajanje, po katerem razpadajoča količina doseže polovico svoje začetne vrednosti / From Wikipedia, the free encyclopedia
Razpolóvni čás (oznaka t1/2) ali razpolovna doba je matematični in znanstveni opis eksponentnega ali postopnega razpadanja.
Število pretečenih razpolovnih časov | preostali delež | preostali odstotek | |
---|---|---|---|
0 | 1/1 | 100 | |
1 | 1/2 | 50 | |
2 | 1/4 | 25 | |
3 | 1/8 | 12 | ,5 |
4 | 1/16 | 6 | ,25 |
5 | 1/32 | 3 | ,125 |
6 | 1/64 | 1 | ,563 |
7 | 1/128 | 0 | ,781 |
... | ... | ... | |
n | 1/(2n) | 100/(2n) |
Razpolovni čas so zelo pogosto uporablja za opis količin ki eksponentno upadanjo (na primer radioaktivni razpad), kjer je razpolovna doba konstantna za celoten čas razpada, in je značilna enota (naravna enota obsega) za enačbo eksponentnega razpada. Vendar pa je lahko razpolovna doba določena tudi za ne-eksponentne procese upadanja, čeprav se v teh primerih razpolovna doba med samim procesom razpada spreminja.
Razpolovni čas je v jedrski fiziki čas, v katerem pade število atomskih jeder, ki radioaktivno razpadajo, na eno polovico začetne vrednosti, ali čas, v katerem aktivnost takega vzorca pade na eno polovico začetne vrednosti. Mednarodni sistem enot predpisuje za razpadni čas osnovno enoto s.
Razpolovni čas je povezan z razpadnim časom τ:
Pri tem z »ln« označuje naravni logaritem.