Oton II.
From Wikipedia, the free encyclopedia
Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.
cesar Oton II. | |
---|---|
cesar Svetega rimskega cesarstva | |
Vladanje | 7. maj 973 – 7. december 983 |
Predhodnik | Oton I. Veliki |
Naslednik | Oton III. |
vzhodofrankovski kralj | |
Vladanje | 26. maj 961 – 7. december 983 |
Predhodnik | Oton I. Veliki |
Naslednik | Oton III. |
Rojstvo | 955 Plemenska vojvodina Saška |
Smrt | 7. december 983({{padleft:983|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[1][2][3] Rim[4] |
Pokop | stara bazilika sv. Petra v Rimu |
Zakonci | Teofana, bizantinska princesa |
Potomci | Adelajda Sofija Matilda Oton III. |
Rodbina | Liudolfinci oz. Otonci |
Oče | Oton I. Veliki |
Mati | Adelajda Italijanska, hči burgundskega kralja Rudolfa II. |
Religija | katolik |
Oton II. je bil dobro izobražen tako v splošnem kot vojaškem pogledu. Za njegovo nasledstvo je poskrbel že njegov oče, Oton I. Veliki. Leta 973, po očetovi smrti, je bil kot vladar sprejet brez nasprotovanj. Že takoj po poklonitvi pa so se proti mlademu vladarju začeli upori. Sinova lotarinškega grofa Reginarja III. sta si skušala s silo povrniti dediščino po očetu. Danski kralj Harold Modrozobi se je hotel z vojsko otresti podrejenosti vzhodnofrankovskemu kraljestvu in plačevanju davka. Otonov nečak Henrik II. Bavarski si je z vrsto uporov skušal pridobiti več oblasti v kraljestvu in je v svoja vojaška prizadevanja pritegnil tudi češkega vojvodo Boleslava II. in poljskega kneza Mješka I. Leta 978 je vdrl v Lotaringijo še zahodnofrankovski kralj Lotar.
Z veliko energije in hrabrosti je Oton II. od očetove vladavine odvrnil vse te nevarnosti in se leta 980 podal v Italijo, da jo dokončno osvoji za cesarstvo. Tam pa je na južni kalabrijski obali s svojo vojsko padel v zasedo, ki so mu jo pripravili sicilski Arabci. Iz bitke se je komaj rešil. V Veroni je sklical državni zbor (983), na katerem so prisotni nemški knezi izvolili cesarjevega sina Otona III. za vzhodnofrankovskega kralja. Kmalu potem je umrl. Med cesarjevim bivanjem v Italiji so se na severu uprli Danci, Slovani pa so saške osvajalce izgnali iz ozemelj vzhodno od Labe.