Štefan Nemanja
From Wikipedia, the free encyclopedia
Štefan Nemanja (srbsko Стефан Немања, Stefan Nemanja) je bil od leta 1166 do 1196 veliki župan (knez) srbske velike kneževine Raške, * okoli 1113, Ribnica, Zeta, 13. februar 1199, Hilandar, Grčija.
Štefan Nemanja | |||||
---|---|---|---|---|---|
Veliki župan Srbije | |||||
Vladanje | 1166–1196 | ||||
Kronanje | 1166 | ||||
Predhodnik | štefan Tihomir | ||||
Naslednik | štefan Prvokronani | ||||
Rojstvo | cca. 1113[1] ali 1114[2] Depedogen[d], Duklja[d] | ||||
Smrt | 13. februar 1199({{padleft:1199|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:13|2|0}}) Hilandar | ||||
Pokop | |||||
Zakonec | Anastazija Srbska | ||||
Potomci |
| ||||
| |||||
Dinastija | Nemanjići | ||||
Oče | Zavida Vukanović | ||||
Religija | vzhodna pravoslavna |
Bil je član dinastije Vukanović in ustanovitelj dinastije Nemanjić, ki je veliko prispeval k srbski kulturi in zgodovini. Ustanovil je državo, ki se je kasneje razvila v Srbsko cesarstvo, in srbsko nacionalno Cerkev. Po mnenju Srbske akademije znanosti in umetnosti je zaradi svojih knjižnih del in donacij eden od najznamenitejših Srbov.[3]
Leta 1196 je po treh desetletjih vojskovanja in pogajanj utrdil srbsko državo, da se je izvila tako iz zahodnih kot vzhodnih interesnih sfer, in se nato umaknil s prestola v korist svojega srednjega sina Štefana Nemanjića, ki je postal prvi kralj Srbije. Po odstopu je odšel na goro Atos in kot Simeon vstopil v samostan Vatoped. Njegov najmlajši sin, kasneje znan kot Sveti Sava, je takrat že bil prvi nadškof Srbske pravoslavne cerkve.
Simeon in Sava sta leta 1198-1199 obnovila atoški samostan Hilandar in izdala Hilandarsko listino. Hilandar je kasneje postal zibelka Srbske pravoslavne cerkve, ki je Stefana Nemanjo kmalu po njegovi smrti po več čudežih razglasila za svetnika z imenom Sveti Simeon Mirotočni (srbsko Свети Симеон Мироточиви).