Zadnja Hispanija
From Wikipedia, the free encyclopedia
Zadnja ali Daljnja Hispanija (latinsko: Hispania ulterior), rimska provinca na Iberskem polotoku, ki je obsegala Betiko in dolino reke Guadalquivir v sedanji Španiji, celo Luzitanijo (sedanjo Portugalsko, Extremaduro in del province Salamanca) in Galecijo (sedanja severna Portugalska in Galicija). Glavno mesto province je bila Cordoba. Prebivalci regije so bili pripadniki različnih plemen, ki niso imela niti skupnega jezika niti skupnega vladarja.[1][2]
Podatki na hitro Hispania ulterior, Status ...
Hispania ulterior Zadnja Hispanija
| |
---|---|
197 pr. n. št.–27 pr. n. št. | |
Status | rimska provinca |
Glavno mesto | Córdoba Cádiz |
Zgodovinska doba | antika |
• ustanovljena po zmagi nad Kartažani | 197 pr. n. št. |
• ukinjena z delitvijo na Betiko in Luzitanijo | 27 pr. n. št. |
+ | |
Danes del | Španija Portugalska |
Zapri