Vladimir Putin
ruski politik in državnik / From Wikipedia, the free encyclopedia
Vladimir Vladimirovič Putin [vladímir vladímirovič pútin] (rusko Влади́мир Влади́мирович Пу́тин) izgovorjava (pomoč·info), ruski politik in državnik, * 7. oktober 1952, Leningrad, Sovjetska zveza.
Vladimir Putin Владимир Путин | |
---|---|
Владимир Путин | |
Predsednik Ruske federacije | |
Trenutni nosilec naziva | |
Začetek delovanja 7. maja 2012 | |
Predhodnik | Dimitrij Medvedjev |
Na položaju 7. maj 2000 – 7. maj 2008 | |
Predhodnik | Boris Jelcin |
Naslednik | Dimitrij Medvedjev |
Predsednik vlade Rusije | |
Na položaju 8. maj 2008 – 7. maj 2012 | |
Predsednik | Dimitrij Medvedjev |
Predhodnik | Dimitrij Medvedjev |
Naslednik | Igor Šuvalov |
Na položaju 9. avgust 1999 – 7. maj 2000 | |
Predsednik | Boris Jelcin |
Predhodnik | Sergej Stepašin |
Naslednik | Mihail Kasjanov |
Osebni podatki | |
Rojstvo | Vladimir Vladimirovič Putin (1952-10-07) 7. oktober 1952 (71 let) Sankt Peterburg, Sovjetska zveza[1][2][3] |
Narodnost | Rus |
Politična stranka | Združena Rusija |
Zakonci | Ljudmila Putina 1983 - 2014 |
Otroci | Marija Jekaterina |
Poklic | politik |
Verska opredelitev | pravoslavna |
Podpis | |
Spletna stran | putin.kremlin.ru eng.putin.kremlin.ru |
Putin je diplomiral na leningrajski pravni fakulteti leta 1975, istega leta je bil rekrutiran v KGB. Do leta 1990 je služboval v Vzhodni Nemčiji. Tajno službo je zapustil leta 1991. Od leta 1991 do leta 1996 je v mestni hiši mesta Leningrad vodil komite za zunanje zveze. V letih od 1994 do 1996 je bil tudi prvi namestnik leningrajskega župana. V tem času se ga je prijel vzdevek »siva eminenca«. Kasneje se je leta 1996 preselil v Moskvo, da bi se pridružil administraciji predsednika Borisa Jelcina. Od julija 1998 do avgusta 1999 je bil vodja FSB (agencije, ki je nasledila KGB) in sekretar Varnostnega sveta, preden je bil avgusta 1999 imenovan za predsednika vlade. Po odstopu Jelcina je Putin postal vršilec dolžnosti, manj kot štiri mesece kasneje pa je bil dokončno izvoljen na svoj prvi predsedniški mandat in je bil ponovno izvoljen leta 2004. Ker je bil takrat ustavno omejen na dva zaporedna mandata kot predsednik, se je Putin odločil, da bo med letoma 2008 in 2012 ponovno postal premier, leta 2012 pa je bil ponovno izvoljen za predsednika in spet leta 2018. Aprila 2021 je po referendumu podpisal zakonodajno spremembo, ki bi mu omogočila, da se še dvakrat poteguje za ponovne volitve, s čimer bi lahko podaljšala predsedovanje na leto 2036.[4][5] Na ruskih predsedniških volitvah 2024 je bil z 87,97 odstotki izvoljen še za en mandat.[6]
V njegovem prvem predsedniškem mandatu je rusko gospodarstvo raslo osem let zapored, pri čemer se je BDP meril s kupno močjo za 72 %, realni dohodki so se povečali za faktor 2,5, realne plače so se več kot potrojile; brezposelnost in revščina sta se več kot prepolovila, samozadovoljno življenje Rusov se je močno povečalo. Rast je bila posledica petkratnega zvišanja cen nafte in plina, ki predstavlja večino ruskega izvoza, okrevanja po postkomunistični depresiji in finančnih krizah, povečanja tujih naložb ter preudarne gospodarske in fiskalne politike.[7][8][9] Od leta 2008 do 2012 je bil pod vodstvom Dmitrija Medvedeva in je nadzoroval obsežno vojaško reformo in reformo policije. Leta 2012 se je Putin potegoval za tretji mandat predsednika in zmagal s skoraj 64 % glasov, domnevno s pomočjo volilne goljufije.[10][11][12] Znižanje cen nafte skupaj z mednarodnimi sankcijami, uvedenimi v začetku leta 2014 po ruski priključitvi Krima in vojni v Donbasu, je leta 2015 povzročilo zmanjšanje BDP za 3,7 %, čeprav se je rusko gospodarstvo leta 2016 okrepilo z 0,3 odstotno rastjo BDP, recesije pa je bilo uradno konec.[13] Putinov razvoj je vključeval gradnjo cevovodov, obnovo satelitskega navigacijskega sistema GLONASS in izgradnjo infrastrukture za mednarodne dogodke, kot so Zimske olimpijske igre 2014 v Sočiju. Putin je na volitvah 2018 prejel 76 % glasov in bil ponovno izvoljen za šestletni mandat, ki se bo končal leta 2024. Leta 2022 je Putin sprožil rusko invazijo na Ukrajino (še traja), zaradi katere sta Rusija in tudi Putin sam bila močno sankcionirana. Zaradi domnevnega vojnega zločina deportacij ukrajinskih otrok je Mednarodno kazensko sodišče razpisalo tiralico za aretacijo Putina.
Čeprav je Rusija uradno demokratična država, kritiki Putinovega vodstva menijo, da se je državna ureditev de facto preobrazila v avtoritarno diktaturo,[lower-alpha 1] njegov sistem pa je bil poimenovan putinizem. Putinovo vladavino so zaznamovali endemična korupcija, zapiranje in zatiranje političnih nasprotnikov, ustrahovanje in zatiranje svobode medijev v Rusiji ter vprašljivost svobodnih in poštenih volitev.[26][27][28] Putinova Rusija je dosegla slabe rezultate na indeksu zaznave korupcije Transparency International, Indeksu demokracije Economist Intelligence Unit in indeksu svoboda v svetu Freedom House. Putinova zunanja politika je Rusijo vse bolj vračala v antagonistično držo do Evrope in Zahoda.
Putin je ločen in ima hčerki Marijo (rojena leta 1985) in Katarino (rojena leta 1986).[29] Tekoče govori nemški jezik in, kot pravi sam, »tudi malo angleškega«, je mojster v borilnih veščinah sambo in judo.