Valladolid
From Wikipedia, the free encyclopedia
Valladolid je mesto v Španiji in glavno mesto avtonomne skupnosti Kastilja in Leon. V njem prebiva 309.714 ljudi (stanje 2013), zato je 13. najbolj naseljena občina in največje mesto v severozahodni Španiji. Metropolitansko območje šteje preko 400.000 ljudi in obsega 23 občin.
Valladolid | |||
---|---|---|---|
Mestna občina | |||
Mestna hiša na Plaza Mayor | |||
| |||
Koordinati: 41°38′0″N 4°43′0″W | |||
Država | Spain | ||
Avtonomna skupnost | Kastilja in Leon | ||
Provinca | Valladolid | ||
Okrožje | Campiña del Pisuerga | ||
Sodni okraj | Valladolid | ||
Ustanovljeno | 1072 | ||
Upravljanje | |||
• župan | Óscar Puente (od 2015) (PSOE) | ||
Površina | |||
• Mestna občina | 197,91 km2 | ||
Nadm. višina | 698 m | ||
Prebivalstvo (2013) | |||
• Mestna občina | 309.714 [1] | ||
• Metropolitansko obm. | 416.244 | ||
Demonim | Vallisoletano, -a (unformally, pucelano, -a) | ||
Časovni pas | UTC+1 (CET) | ||
• Poletni | UTC+2 (CEST) | ||
Postal code | 47001 – 47016 | ||
Dialing code | 983 | ||
Uradni jezik | španščina | ||
Spletna stran | [Uradno spletno mesto Uradno spletno mesto] |
Mesto leži na sotočju rek Pisuerga in Esgueva in je obkroženo z vinorodnimi deželami: Ribera del Duero, Rueda, Toro, Tierra de León in Cigales. Njegovo ime je povezano z muslimanskim kalifom Al-Walidom I. iz 8. stoletja, ki je vladal Omajadskem kalifatu med letoma 705–715.[2] Valladolid so v predrimskih časih naseljevali keltsko ljudstvo Vakcejci in kasneje Rimljani. Bilo je majhno naselje, dokler ga ni leta 1072 zavzel kralj Alfonz VI. Kastiljski in podaril grofu Pedru Ansúrezu. V srednjem veku je postal sedež sodišča Kastilije, v njem so organizirali sejme in ustanavljali druge institucije kot kolegijsko cerkev, univerzo (1241), kraljevi dvor, avdienco in kraljevo kovnico. Katoliška monarha, Izabela I. Kastiljska in Ferdinand II. Aragonski sta se poročila v Valladolidu leta 1469 in ga postavila za prestolnico Kraljevine Kastilije in kasneje združene Španije. V Valladolidu je leta 1506 umrl Krištof Kolumb, Tu sta živela in delala pisatelja Francisco de Quevedo in Miguel de Cervantes. Mesto je bilo kratek čas, med 1601 in 1606, pod Filipom III., prestolnica habsburške Španije, preden se je za ta vrnila v Madrid. Mesto se je nato zmanjševalo do prihoda železnice v 19. stoletju in industrializacije v 20. stoletju.
Staro mestno jedro je sestavljeno iz različnih zgodovinskih hiš, palač, cerkva, trgov, drevoredov in parkov. Pomembni so: Narodni muzej kiparstva, Muzej sodobne umetnosti Patio Herreriano ali Orientalski muzej, kot tudi hiši José Zorrilla in Cervantesa, ki sta odprti kot muzej. Med dogodki, ki vsako leto potekajo v mestu, je Sveti teden, Valladolidski mednarodni filmski teden (Seminci - Semana Internacional de Cine de Valladolid), Gledališki festival in ulična umetnost.