Tbilisi
glavno mesto Gruzije / From Wikipedia, the free encyclopedia
Tbilisi (gruzinsko თბილისი, latinizirano: tʰbilisi) je glavno mesto in največje mesto Gruzije. Leži na bregovih reke Kure (Mtkvari) in ima skupaj z bližnjo okolico približno 1,2 milijona prebivalcev.
Tbilisi თბილისი | |||
---|---|---|---|
Od zgoraj: Pogled na Tbilisi, Stolnica sv. Trojice (Sameba), Kartlis Deda, Abanotubani iz Narikala, Trdnjava Narikala | |||
| |||
Koordinati: 41°43′0″N 44°47′0″E | |||
Država | Gruzija | ||
Ustanovitev | okoli leta 479 | ||
Upravljanje | |||
• Župan | Kahaber Kaladze[1] | ||
Površina | |||
• Skupno | 504,2 km2 | ||
Najvišja | 600 m | ||
Najnižja | 380 m | ||
Prebivalstvo (1. januar 2019)[3] | |||
• Skupno | 1.171.100 | ||
• Gostota | 2.322 preb./km2 | ||
Demonim | Tbilisijčan, Tbilisijčanka | ||
Poštne številke | 0100–0199 | ||
Omrežna skupina | +995(0) 32 | ||
Spletna stran | www.tbilisi.gov.ge |
Mesto je ustanovil Vahtang I. (Gorgasali), kralj Kavkaške Iberije, v 5. stoletju našega štetja, od takrat pa je služilo kot glavno mesto različnih gruzijskih kraljestev in republik. Med letoma 1801 in 1917 je bil Tbilisi, takrat del ruskega imperija, sedež cesarskega podkralja, ki je upravljal tako južni kot severni Kavkaz.
Zaradi svoje lege na križišču med Evropo in Azijo ter bližine donosne Svilne ceste je bil skozi zgodovino mesto sporov med različnimi svetovnimi silami. Lega mesta še danes zagotavlja pomembno tranzitno vlogo za različne energetske in trgovinske projekte. Raznolika zgodovina Tbilisija se kaže v njegovi arhitekturi, ki je mešanica srednjeveške, neoklasicistične, beaux-arts, art nouveau, stalinistične in moderne arhitekture.
Zgodovinsko gledano je bil Tbilisi dom številnih kulturnih, etničnih in verskih okolij, čeprav danes prevladuje vzhodno pravoslavje. Njegove pomembne turistične točke so stolnica Sameba in Sionska stolnica, Trg svobode, Rustavelijeva avenija in avenija Agmašenebeli, srednjeveška trdnjava Narikala, psevdomavrsko operno gledališče in Gruzijski narodni muzej ter druge.