Svetopolk I. Moravski
From Wikipedia, the free encyclopedia
Svetopolk I. znan tudi kot Svetopolk Veliki (češko Svatopluk I., latinsko Zuentepulc, Zuentibald, Sventopulch, Zvataplug, starocerkvenoslovansko Свѧтопълкъ, prečrkovano Svętopъłkъ, grško Σφενδοπλόκος, Sfendoplókos),[1] je bil v letih 870–871 in 871–894[2][3] vladar Velikomoravske. Med njegovim vladanjem je država dosegla svoj največji obseg, * okoli 830, † 894.
Svetopolk I. | |
---|---|
Knez Nitre | |
Vladanje | pred 867 – 870 |
Vojvoda Moravske | |
Vladanje | 870 – 871 |
Predhodnik | Rastislav |
Naslednik | Slavomir |
Vojvoda Moravske | |
Vladanje | 871 – pred 885 |
Predhodnik | Slavomir |
Naslednik | sam kot kralj |
Kralj Velikomoravske | |
Vladanje | pred 885 – 894 |
Predhodnik | sam kot vojvoda |
Naslednik | Mojmir II. |
Rojstvo | cca. 840 |
Smrt | 894 |
Zakonec | Adelajda (?) |
Potomci | Mojmir II. Svetopolk II. Predslav (?) |
Rodbina | Mojmiridi |
Oče | Bogislav (?), Svetimir (?) |
Mati | neznana |
Svetopolkova kariera se je začela v 60. letih 9. stoletja, ko je vladal v eni od moravskih kneževin pod suverenostnjo njegovega strica Rastislava.[4][5] Lokacija njegove kneževine je še vedno predmet razprav zgodovinarjev. Leta 870 je Svetopolk odstavil Rastislava, vazala kralja Ludvika Nemškega, in ga izdal Frankom. V naslednjem letu so Franki Svetopolka aretirali.[6][7] Po uporu Moravcev proti Frankom je bil Svetopolk osvobojen in vodil upor Moravcev do zmage nad napadalci.[8] Mirovni sporazum z Vzhodnofrankovsko državo, sklenjen leta 874 v Forchheimu (Nemčija), ga je obvezoval, da Frankom plačuje davek. Svetopolku je v naslednjih kljub temu uspelo razširiti svoje ozemlje na področja izven frankovskega vpliva.[8][9] Njegova vojska je leta 882 napadla celo Panonsko marko, ko je spadala v Vzhodnofrankovsko državo.[9][10]
Svetopolk je vzpostavil dobre odnose s papeži in dosegel, da so bili on in njegovo ljudstvo od leta 880 urado pod zaščito Svetega sedeža.[5][8] Papež Štefan V. ga je v svojem pismu iz leta 885 celo naslovil "kralj".[11] Zdi se, da je Svetopolk želel pomiriti nemško duhovščino, ki je nasprotovala vodenju bogoslužja v stari cerkveni slovanščini. Metodove učence je dve leti po smrti njihovega učitelja leta 886 izgnal iz Moravske.[10][12][13]
Svetopolkova država je bila ohlapna zveza kneževin in osvojenih ozemelj.[14] Kraljestvo je kmalu po njegovi smrti propadlo zaradi sporov za oblast med njegovimi sinovi in vedno ostrejših pritiskov Ogrov.[15][16]
Svetopolk, katerega imperij je zajemal dele ozemlja sedanje Češke, Moravske, Slovaške, Poljske in Madžarske, je bil v slovaških literarnih delih iz obdobja slovaškega preporoda v 18. stoletju občasno napačno in anahrono predstavljen kot slovaški kralj.[17]