Skandinavski polotok
From Wikipedia, the free encyclopedia
Skandinavski polotok (švedsko Skandinaviska halvön; norveško Den skandinaviske halvøy (Bokmål) ali nunorsk: Den skandinaviske halvøya; finsko Skandinavian niemimaa) je polotok v severni Evropi, ki v grobem obsega celinski del Švedske, Norveške in severozahodno območje Finske.
Ime polotoka izhaja iz izraza Skandinavija, kulturne regije Danske, Norveške in Švedske. To kulturno ime izhaja iz imena Scania (Skanija), regije na južnem koncu polotoka, ki je bila stoletja del Danske, ki je pradomovina Dancev, zdaj pa je del Švedske.[1][2][3][4]
Skandinavski polotok je največji od polotokov v Evropi, z večjo površino kot Balkanski, Iberski in Italijanski polotok. V ledenih dobah se je morska gladina Atlantskega oceana tako znižala, da so Baltsko morje, Botnijski in Finski zaliv izginili, države, ki jih zdaj obkrožajo, vključno z Nemčijo, Poljsko, drugimi baltskimi državami in Skandinavijo, so bili neposredno povezani po kopnem.