Samniti
From Wikipedia, the free encyclopedia
Samniti ali Sabeli (latinsko Sabelli) so bili italsko ljudstvo, ki je živelo v Samniju, južnem srednjem delu Apeninskega polotoka, in se večkrat vojskovalo z Rimsko republiko.
Njihovo poreklo ni znano. Svojo domovino so imenovali Safinim, kar dokazujeta napis in moto na kovancu, sebe pa Safineis.[1]
Govorili so oskijski jezik in bili verjetno stranska veja Sabincev. V Samniju se je izoblikovala konfederacija, v kateri so bila štiri plemena: Hirpini, Kavdini, Karakeni in Pentri. Leta 354 pr. n. št. so se pridružili Rimljanom v vojni proti Galcem, kasneje pa so postali njihovi sovražniki in se z njimi zapletli v tri samnitske vojne (343–341, 327–304, in 298–290 pr. n. št.). Leta 321 pr. n. št. so premagali Rimljane v bitki na Kavdinskem prevoju, vendar so jih Rimljani sčasoma podjarmili. Kljub temu, da so bili zelo oslabljeni, so se pridružili Piru Epirskemu in Hanibalu v njunih vojnah proti Rimu. Od leta 90 pr. n. št. so se vojskovali tudi v zavezniški vojni (91-88 pr. n. št.) in kasneje na strani Gneja Papirija Karbona v državljanski vojni proti Luciju Korneliju Suli. Sula jih je v bitki pri Kolinskih vratih leta 82 pr. n. št. dokončno porazil.[2] Sula je še isto leto izvedel etnično čiščenje Sabincev, v katerem so iz zgodovine izginili tudi Samniti.[3]