Sakara
From Wikipedia, the free encyclopedia
Sakara (arabsko سقارة [sɑʔˈʔɑːɾɑ]) je obširno starodavno pokopališče (nekropola) staroegipčanske prestolnice Memfis.[1] V Sakari je veliko piramid, med njimi slavna Džoserjeva stopničasta piramida, in mastab (arabska beseda, ki pomeni klóp). Nekropola leži približno 30 km južno od sodobnega Kaira in meri približno 7 x 1,5 km.
Sakara سقارة | |
---|---|
Lokacija | Provinca Giza, Egipt |
Regija | Spodnji Egipt |
Koordinati | 29°52′16″N 31°12′59″E |
Tip | Nekropola |
Zgodovina | |
Obdobje | Zgodnje dinastično obdobje do srednjega veka |
Uradno ime: Memfis, njegova nekropola – polje piramid od Gize do Dahšurja | |
Tip | Kulturni |
Kriterij | i, iii, vi |
Razglasitev | 1979 (3. zasedanje) |
Evid. št. | 86 |
Regija | Arabski svet |
Džoserjeva stopničasta piramida, zgrajena v času Tretje dinastije, je najstarejša povsem kamnita gradba na svetu. V Sakari je piramide zgradilo še šestnajst drugih egipčanskih kraljev. Piramide so različno ohranjene. V nekropoli so v celem faraonskem obdobju svoje grobnice in spomenike gradili tudi visoki državni uradniki. Sakara je ostala pomemben kompleks za nekraljevske pokope in kultne ceremonijale več kot 3000 let, se pravi daleč v ptolomejsko in rimsko obdobje.
Severno od Sakare je Abusir, južno pa Dahšur. Področje od Gize do Dahšurja, ki je bilo v različnih obdobjih pokopališče meščanov Memfisa, je bilo leta 1979 vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine.[2]
Nekateri znanstveniki so prepričani, da ime Sakara ne izhaja iz imena egipčanskega boga pokopov Sekerja, ampak iz imena imena lokalnega berberskega plemena Beni Saqqar.[3]