Rosa Luxemburg
nemško-poljska marksistična teoretičarka, socialistična filozofinja in revolucionarka, urednica (1871–1919) / From Wikipedia, the free encyclopedia
Rosa Luxemburg ([róza lúksemburg]), marksistična politična teoretičarka, socialistična filozofinja in revolucionarka judovskega rodu, * 5. marec 1870 ali 1871, Zamość pri Lublinu, Ruski imperij (danes Poljska), † 15. januar 1919, Berlin, Nemčija.
Rosa Luxemburg | |
---|---|
Rojstvo | Rozalia Luxenburg 5. marec 1871({{padleft:1871|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:5|2|0}})[1][2][3] Zamość[d], Zamostkiy Uezd[d], Lublin Governorate[d], Kongresna Poljska[d], Ruski imperij[4][5][…] |
Smrt | 15. januar 1919({{padleft:1919|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})[6][7][…] (47 let) Berlin[6][5][…] |
Narodnost | Poljakinja |
Državljanstvo | Nemčija[5] Ruski imperij |
Poklic | političarka, filozofinja, revolucionarka, ekonomistka, novinarka, urednica, politična teoretičarka, zbirateljica rastlin |
Verska opredelitev | brez |
Zakonci | Gustav Lübeck |
Podpis |
Delovala je predvsem v poljskih in nemških socialdemokratskih strankah kot marksistična teoretičarka in antimilitaristka. Leta 1914, na začetku prve svetovne vojne, je skupaj s Karlom Liebknechtom ustanovila in vodila skupino imenovano Gruppe Internationale, iz katere se je pozneje razvila revolucionarna marksistična skupina Spartakova zveza (nem. Spartakusbund).
Kot politično angažirana avtorica je napisala številne spise in ekonomske analize, kritične do takratnih okoliščin. Pred letom 1914 je med drugim objavljala v časopisu Leipziger Volkszeitung, do leta 1918 je objavljala iz zapora, med novembrsko revolucijo pa je bila izdajateljica časopisa Die Rote Fahne.
Na prehodu med letoma 1918 in 1919 je bila ena izmed ustanovnih članov Komunistične partije Nemčije (Kommunistische Partei Deutschlands, KPD), katere program je skoraj v celoti napisala sama.
Vstajo Spartakove zveze so zadušili radikalni desničarski vojaki »Freikorps«, nato pa Roso v deloma nepojasnjenih okoliščinah skupaj s Karlom Liebknechtom umorili.
Njeno teoretično in praktično delo za socializem, mednarodno solidarnost delavskega razreda, pa tudi boj proti militarizmu in vojni so postali cenjeni prek meja Nemčije in njenega časa.
- »Svoboda le za privržence vlade, le za člane ene stranke - to ni svoboda. Svoboda je vedno le svoboda tistega, ki misli drugače.«