Rimska Grčija
zgodovinsk obdobje Grčije / From Wikipedia, the free encyclopedia
Grčija v rimski dobi je obdobje grške zgodovine, ko so v antični Grčiji vladali Rimska republika (509–27 pr. n. št.), Rimsko cesarstvo (27 pr. n. št. – 395 n. št.) in Bizantinsko cesarstvo (395–1453). Rimska doba grške zgodovine se je začela s porazom v bitki pri Korintu leta 146 pred našim štetjem. Pred ahajsko vojno je rimska republika vztrajno obvladovala celinsko Grčijo, saj je v nizu spopadov, znanih kot makedonske vojne, premagala Makedonsko kraljestvo. Četrta makedonska vojna se je končala v bitki pri Pidni leta 148 pred našim štetjem s porazom makedonskega kraljevega pretendenta Andriska.
Dokončna rimska okupacija grškega sveta se je vzpostavila po bitki pri Akciju (31 pr. n. št.), v kateri je Avgust porazil Kleopatro VII., grško ptolemajsko kraljico Egipta in rimskega generala Marka Antonija ter nato osvojil Aleksandrijo (32 pr. n. št.), zadnje veliko mesto helenistične Grčije[1]. Rimsko obdobje grške zgodovine se je nadaljevalo s cesarjem Konstantinom Velikim in sprejetjem Bizanca (Nova Roma) za glavno mesto rimskega cesarstva; leta 330 se je mesto preimenovalo v Konstantinopel. Pozneje je bilo Bizantinsko cesarstvo na splošno grško govoreča država.