Renesančna umetnost
From Wikipedia, the free encyclopedia
Renesančna umetnost je slikarstvo, kiparstvo in dekorativna umetnost obdobja evropske zgodovine, ki se je v Italiji pojavila kot poseben slog okoli leta 1400, vzporedno z razvojem v filozofiji, literaturi, glasbi in znanosti. Renesančna umetnost, ki jo dojemajo kot najplemenitejšo starodavno tradicijo, je kot temelj umetnosti klasične antike spremenila to tradicijo tako, da je prevzela najnovejša dogajanja v severni Evropi in uporabila sodobna znanstvena spoznanja. Renesančna umetnost se je z renesančno humanistično filozofijo, razširila po vsej Evropi in vplivala na umetnike in njihove pokrovitelje z razvojem novih tehnik in novih umetniških občutij. Renesančna umetnost označuje prehod Evrope od srednjeveškega obdobja do zgodnje moderne dobe.
V mnogih delih Evrope je bila zgodnja renesančna umetnost ustvarjena vzporedno s pozno srednjeveško umetnostjo. Renesančna umetnost (slikarstvo, kiparstvo, arhitektura, glasba in literatura) je nastala v 14., 15. in 16. stoletju v Evropi pod vplivom povečane ozaveščenosti o naravi, oživitve klasičnega učenja in bolj individualističnega pogleda na človeka. Znanstveniki ne verjamejo več, da je renesansa zaznamovala nenaden prekinitev srednjeveških vrednot, kot to nakazuje francoska renesansa, ki je dobesedno »preporod«. Srednjeveško obdobje je postalo prevladujoče v Italiji v 15. in 16. stoletju hkrati s socialnimi in gospodarskimi spremembami, kot sta sekularizacija vsakdanjega življenja, vzpon racionalnega denarno-kreditnega gospodarstva in močno povečana socialna mobilnost. Vplivi na razvoj renesančnih moških in žensk v začetku 15. stoletja so tisti, ki so vplivali tudi na filozofijo, literaturo, arhitekturo, teologijo, znanost, vlado in druge vidike družbe. Naslednji seznam predstavlja povzetek, ki je podrobneje obravnavan v glavnih členih, ki so navedeni zgoraj:
- Klasična besedila, ki so bila izgubljena za evropske učenjake že stoletja, so postala dostopna. Med njimi so bile filozofija, proza, poezija, drama, znanost, teza o umetnosti in zgodnja krščanska teologija.
- Istočasno je Evropa pridobila dostop do napredne matematike, ki se je pojavila v delih islamskih učenjakov.
- Pojav tiskanja v 15. stoletju je omogočil enostavno razširjanje idej in vedno večje število knjig, namenjenih širši javnosti.
- Ustanovitev banke Medičejcev in kasnejša trgovina, ki jo je ustvarila, je prinesla izjemno bogastvo v eno samo italijansko mesto Firence.
- Cosimo de 'Medici je postavil nov standard pokroviteljstva umetnosti, ki ni povezan s cerkvijo ali monarhijo.
- Humanistična filozofija je pomenila, da človeški odnos do človeštva, vesolja in Boga ni več izključna domena Cerkve.
- Ponovno oživljeno zanimanje za klasiko je prineslo prvo arheološko študijo o rimskih ostankih arhitekta Brunelleschija in kiparja Donatella. Oživljanje sloga arhitekture, ki temelji na klasičnih precedensih, je navdihnilo ustrezen klasicizem v slikarstvu in kiparstvu, ki se je manifestiral že v 1420-ih letih v slikah Masaccia in Uccella.
- Izboljšanje oljne barve in razvoj tehnik oljnega slikarstva nizozemskih umetnikov, kot so Robert Campin, Jan van Eyck, Rogier van der Weyden in Hugo van der Goes, je privedlo do njegovega sprejetja v Italiji od približno 1475 in je imelo končno trajne učinke na slikanje po vsem svetu.
- Naključna prisotnost v Firencah v zgodnjem 15. stoletju nekaterih posameznikov umetniškega genija, predvsem Masaccio, Brunelleschi, Ghiberti, Piero della Francesca, Donatello in Michelozzo so oblikovali etos, iz katerega so izrasli veliki mojstri visoke renesanse ter podpira in spodbuja veliko manj umetnikov, da dosežejo delo izjemne kakovosti [1].
- Podobna dediščina umetniških dosežkov se je zgodila v Benetkah skozi nadarjeno družino Bellini, vpliv Mantegna, Giorgioneja, Tiziana in Tintoretta. [2][3]
- Izid dveh razprav Leonea Battiste Albertija, De Pitura (O slikarstvu), 1435 in De re aedificatoria (Deset knjig o arhitekturi), 1452