Rdeča
barva / From Wikipedia, the free encyclopedia
Rdeča je barva, ki jo človeško oko zazna pri najnižjih frekvencah vidne svetlobe. Rdeča svetloba ima valovno dolžino 630-760 nm.
Rdeča | |
---|---|
Spektralne koordinate | |
Valovna dolžina | ~620–740[1][2][3] nm |
Frekvenca | ~480–400 THz |
Barvne koordinate | |
Šestnajstiški trojček | #ff0000 |
sRGBB (r, g, b) | (255, 0, 0) |
CMYKH (c, m, y, k) | (0, 255, 255, 0) |
HSV (h, s, v) | (0°, 100%, 100%) |
B: Normalizirano na [0–255] (bajt) H: Normalizirano na [0–100] (sto) |
Rdeča je primarna barva, komplementarna modrozeleni. Včasih so jo imeli za subtraktivno primarno barvo, kar ponekod v poljudni literaturi še vedno zasledimo. Danes vemo, da so modrozelena, škrlatna in rumena bližje pravim subtraktivnim barvam, kot jih zazna oko, zato danes v barvnem tisku uporabljamo naštete tri.
Elektromagnetnemu valovanju s frekvencami, nižjimi od frekvenc rdeče svetlobe, pravimo infrardeče valovanje.
Rdeč filter se uporablja v črno-beli fotografiji, saj običajno poveča kontrast. V kombinaciji s polarizatorjem lahko denimo napravi, da je nebo videti povsem črno. Filmi, ki simulirajo efekte infrardečega filma (npr. Ilford SFX 200) to dosežejo tako, da je njihova občutljivost največja v rdečem območju spektra.
Oksigenirana kri je rdeča zaradi navzočnosti hemoglobina. Morska voda najbolj absorbira rdečo svetlobo, zato je veliko rib in morskih nevretenčarjev, ki so živo rdeče barve, v svojem naravnem habitatu pravzaprav videti črnih.