Prvi nicejski koncil
zbor krščanskih škofov v Niceji leta 325 / From Wikipedia, the free encyclopedia
Prvi nicejski koncil je leta 325 sklical rimski cesar Konstantin I. v mestecu Niceja (tudi Nikeja; danes İznik, Turčija) pri Konstantinoplu (danes Carigrad), da bi tako pomiril spor, ki se je vnel, ko je začelo arijanstvo učiti v nasprotju s tradicionalnim naukom v zvezi s Kristusovo božansko naravo. Koncil se je končal z obsodbo arijanstva in oblikovanjem Nicejske veroizpovedi.
Prvi Nicejski koncil | |
---|---|
Datum | 20. maj - 25. julij - 325 |
Priznavajo | rimskokatoliška Cerkev pravoslavne Cerkve anglikanska skupnost Luteranci Starovzhodne Cerkve Vzhodna asirska Cerkev koptska Cerkev starokatoličani |
Prejšnji koncil | Jeruzalemski apostolski koncil |
Naslednji koncil | Prvi carigrajski koncil |
Sklical | cesar Konstantin I. Veliki |
Predsedujoči | Silvester I. (prek svojih legatov Osija ter Aleksandra) |
Prisotnost | Skupaj približno 2000 članov (od tega domnevno 318 škofov) |
Teme razgovorov | Kristologija: Kristus je Bog in ne le človek – nasproti arijanstvu; krst heretikov, prepoved kastracije, poslednje maziljenje naj se podeli vsem umirajočim, ki ga prosijo |
Dokumenti in izjave | veroizpoved, 20 kanonov, 1 sinodalno pismo |
Seznam ekumenskih koncilov |