Prizrenska trdnjava
From Wikipedia, the free encyclopedia
Prizrenska trdnjava (albansko Калаја e Prizrenit; srbsko Призренски град, Prizrenski grad) je trdnjava na vrhu hriba nad Prizrenom na Kosovu.[Op. 1] Gleda na reko Prizren, ki teče skozi mesto, ki se je razvilo okoli trdnjave. Najdišče trdnjave Prizren je bilo naseljeno in uporabljeno že od bronaste dobe (ok. 2000 pr. n. št.). V pozni antiki je bila del obrambnega utrdbenega sistema v zahodni Dardaniji in je bil rekonstruirana v dobi vzhodnega rimskega cesarja Justinijana I.. Bizantinska oblast v regiji se je dokončno končala v letih 1219–20, ko je utrdbo nadzorovala srbska rodbina Nemanjići do leta 1371. Od leta 1371 je prišla pod nadzor Prizrena in njegove utrdbe vrsta regionalnih fevdalnih vladarjev: Balšići, Dukagjini, Hrebeljanovići in končno Brankovići, pogosto z osmansko podporo. Osmansko cesarstvo je po letu 1450 prevzelo neposredno oblast in sčasoma utrdbo spremenilo v osrednjo utrdbo v Rumelijskem pašaluku. Velik del sodobne trdnjave sega v fazo obnove iz 18. stoletja.
Prizrenska trdnjava | |
---|---|
Prizren in Kosovo (glej opombo) | |
Informacije o nahajališču | |
Odprto za javnost | da |
Zgodovina nahajališča | |
Zgrajeno | 6. stoletje |
Zgradil |
|
Dogodki | Dokufest |
Trdnjava stoji na prevladujočem hribu v vzhodnem delu mesta Prizren, postavljena na strateški položaj, zaokrožena z linijami, ki sledijo posebnostim naravne morfologije terena. Arheološka izkopavanja so bila izvedena leta 1969 in nato še v letih 2004 in 2009–2011. Posledica so odkritje infrastrukture, ki vključuje obzidje utrjeno s stolpi, kazemate, labirint hodnikov, depoji in drugi spremljajoči notranji prostori in bivališča. Leta 1948 je bila razglašena za spomenik kulture izjemnega pomena.[1]