Podnebje Afrike
From Wikipedia, the free encyclopedia
Podnebje Afrike je splet podnebij, kot so ekvatorialno podnebje, tropsko vlažno in suho podnebje, tropsko monsunsko podnebje, polsušno podnebje (polpuščava in stepa), puščavsko podnebje (hiperaridno in aridno) ter podnebje subtropskih višavij. Zmerno podnebje je na tej celini redko, razen na velikih nadmorskih višinah in ob robovih. Podnebje Afrike bolj variira po količini padavin kot po temperaturah, ki so stalno visoke. Afriške puščave so najbolj osončeni in najsušnejši deli celine, kar je posledica prevladujoče prisotnosti subtropskega grebena z usihajočimi vročimi in suhimi zračnimi masami. Afriki pripadajo številni z vročino povezani rekordi: celina ima najbolj vroče območje, v katerem so temperature visoke skozi vse leto, območja z najbolj vročim poletnim podnebjem, območje z najdaljšo osončenostjo idr.
Zaradi lege Afrike na ekvatorialnih in subtropskih geografskih širinah tako na južni kot tudi severni polobli lahko tu najdemo več različnih tipov podnebja. Celina večinoma leži v tropskem podnebnem pasu med rakovim povratnikom in kozorogovim povratnikom, kar prispeva k vlažnosti. Na tej vroči celini je vedno obilo padavin. V vsej Afriki prevladuje toplo in vroče podnebje, zlasti za severni del pa so značilni sušnost in visoke temperature. Sredozemsko podnebje imajo samo najsevernejši in najjužnejši robovi celine. Sredino Afrike preči ekvator, prečita pa jo tudi rakov in kozorogov povrantnik, zato je to najbolj tropska celina. Zaradi vročega in sušnega podnebja podnebne spremembe to celino ogrožajo najbolj.