Plebejski tribun
starorimski naslov / From Wikipedia, the free encyclopedia
Plebejski, pogosto napačno ljudski tribun (latinsko tribvnvs plebis), je bil prvi politični položaj v Rimski republiki, odprt za plebejce, in bil skozi celo zgodovino republike najpomembnejši organ za nadzor oblasti rimskega senata in magistratov. Plebejski tribuni so imeli pooblastila sklicati in predsedovati concilium plebis (svet plebejcev), sklicati senat, predlagati zakone in v imenu plebejcev posredovati v pravnih zadevah. Njihova največja moč je bila veto na predloge in odločitve konzulov in drugih magistratov, s čimer so se ščitili interesi plebejcev kot družbenega razreda. Plebejski tribuni so bili nedotakljivi, se pravi da se je vsak napad nanje lahko kaznoval s smrtno kaznijo. V obdobju cesarstva so bile pristojnosti tribunata samoumevno podeljene cesarju, sam položaj pa je izgubil neodvisnost in večino svojih funkcij.[1] Navada je bila, da so tribuni vsak dan sedeli na tribunskih klopeh na Forumu Romanum.
Antični Rim | |||
Članek je del serije: | |||
| |||
Obdobja | |||
---|---|---|---|
Rimsko kraljestvo 753 pr. n. št. – 510 pr. n. št. Rimska republika | |||
Redni magistrati | |||
| |||
Izredni magistrati | |||
| |||
Naslovi | |||
Imperator
| |||
Politične institucije in pravo | |||
| |||
|