Peneplen
površje z nizkim reliefom, ki je nastal zaradi dolgotrajne erozije / From Wikipedia, the free encyclopedia
V geomorfologiji in geologiji je peneplen Zemeljsko površje z nizkim reliefom, ki je nastal zaradi dolgotrajne erozije. To je definicija v najširšem smislu, čeprav naj bi uporaba peneplena pogosto pomenila predstavitev skoraj končne (ali predzadnje) stopnje rečne erozije v času razširjene tektonske stabilnosti. Peneplene včasih povezujejo s teorijo o eroziji cikla Williama Morrisa Davisa,[1][upper-alpha 1] vendar so Davis in drugi strokovnjaki ta izraz uporabljali tudi na čisto opisen način brez kakršne koli teorije ali posebne geneze.[3]
Obstoj nekaterih peneplenov in peneplenacija kot proces v naravi ni brez polemik zaradi pomanjkanja sodobnih primerov in negotovosti pri prepoznavanju reliktnih primerov.[1][4] Po nekaterih definicijah se penepleni spustijo do osnovne ravni, ki jo predstavlja morska gladina, v drugih definicijah pa je tak pogoj zanemarjen. Geomorfologinja Karna Lidmar-Bergström in sodelavci menijo, da je merilo osnovnega nivoja ključnega pomena in nad natančnim mehanizmom nastanka peneplenov, tako tudi nekaterih peneplenov med penepleni.[5]
Medtem ko se običajno domneva, da se penepleni oblikujejo blizu morske gladine, je bilo tudi predpostavljeno, da lahko penepleni nastanejo na višini, če obsežna sedimentacija dovolj dvigne lokalno osnovno gladino[6] ali če so rečna omrežja nenehno ovirana zaradi tektonskih deformacij.[7] Penepleni Pirenejev in Tibetanske planote lahko ponazarjajo ta dva primera.
Pogosta napačna predstava o peneplenih je, da bi morali biti tako preprosti, da so brez značilnosti. Pravzaprav so lahko nekateri penepleni gričevnati, saj odražajo nepravilno globinsko preperevanje in tvorijo ravnino, ki se stopnjuje do osnovne ravni le v velikem merilu.
Za peneplene velikega obsega je značilno, da se zdijo vklesani v kamnino brez upoštevanja strukture kamnine in litologije, vendar je v podrobnostih njihova oblika strukturno nadzorovana, na primer drenažne ločnice v peneplenu lahko sledijo bolj odporni kamnini.[8] Po Davisovem mnenju so veliki potoki postali neobčutljivi na litologijo in strukturo, kar pa niso bili med dolinsko fazo erozijskega cikla. To lahko pojasni obstoj prekrivajočih se tokov.