Palestinska vojna (1948)
From Wikipedia, the free encyclopedia
Palestinska vojna leta 1948 je potekala na ozemlju Britanskega mandata za Palestino, ki je bila na začetku vojne pod britansko oblastjo. V Izraelu je znana kot Vojna za neodvisnost (hebrejsko מלחמת העצמאות, Milkhemet Ha'Atzma'ut), v arabskem svet pa kot ključni del Nakbe (arabsko النَّكْبَة, dob. 'katastrofa').[lower-alpha 1][14][15][16][17]
Palestinska vojna (1948) | |||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Del mednarodnega konflikta v Mandatni Palestini, arabsko-izraelskega konflikta in izraelsko-palestinskega konflikta | |||||||||
Arabski borci pred gorečim Hagana oklepnim tovornjakom za oskrbo blizu mesta Jeruzalem (ok. 1948) | |||||||||
| |||||||||
Udeleženci | |||||||||
Jišuv Pred 26. majem 1948: Po 26. maju 1948:
Tuji prostovoljci:
|
Arab Higher Committee
| ||||||||
Poveljniki in vodje | |||||||||
David Ben-Gurion Chaim Weizmann Jigael Jadin Yaakov Dori David Shaltiel Moše Dajan Yisrael Galili Yigal Allon Jicak Rabin Moshe Carmel Aharon Remez Gershon Zak Shlomo Shamir |
Kralj Abdulah I. John Bagot Glubb Habis al-Majali Abd al-Qadir al-Husayni † Hasan Salama † Fawzi Al-Qawuqji Haj Amin Al-Husseini Kralj Faruk I Ahmad Ali al-Mwawi Muhammad Naguib Abdul Rahman Hassan Azzam | ||||||||
Moč | |||||||||
Izrael: c. 10.000 sprva, porast na 115.000 do marca 1949 |
Arabci: c. 2.000 sprva, porast na 70.000, od tega: Egipt: 10.000 sprva, porast na 20.000 Irak: 3.000 sprva, porast na 15.000–18.000 Sirija: 2.500–5.000 Transjordanija: 8.000 – 12.000 Libanon: 1,000[7] Saudova Arabija: 800–1.200 Arabska osvobodilna vojska: 3.500–6.000 | ||||||||
Žrtve in izgube | |||||||||
6.080 ubitih (približno 4.074 vojakov in 2.000 civilistov)[8] | Med +5.000[8] in 20.000 (vključno s civilisti)[9] med katerimi 4.000 vojakov Egipta, Jordanije in Sirije[10] | ||||||||
15.000 ubitih Arabcev in 25.000 ranjenih (ocena)[11] |
To je prva vojna izraelsko-palestinskega konflikta in s tem del širšega arabsko-izraelskega konflikta. Med vojno so Britanci prekinili mandat in se umaknili, s čimer so zaključili obdobje vladavine, ki se je začelo med prvo svetovno vojno, leta 1917. Po koncu mandata je judovska skupnost razglasila Državo Izrael. Med vojno je bilo razseljenih okoli 700.000 palestinskih Arabcev.[18]
Po vojni je bilo nekdanje ozemlje mandata razdeljeno med Državo Izrael, ki je zajela približno 78 % tega območja, Kraljevino Jordanijo (takrat znano kot Transjordanijo), ki je zavzela in kasneje priključila območje, ki je postalo Zahodni breg, ter Egipt, ki je zavzel Gazo, obalno ozemlje na obali Sredozemskega morja, na katerem je Arabska liga ustanovila vse-palestinsko vlado.