Orientalizem
From Wikipedia, the free encyclopedia
V umetnostni zgodovini, literaturi in kulturologiji je orientalizem posnemanje ali prikaz vidikov v vzhodnem svetu. Te upodobitve običajno delajo pisatelji, oblikovalci in umetniki z zahoda. Zlasti orientalistično slikarstvo, ki je natančneje upodabljalo »Bližnji vzhod«[1], je bil eden od številnih posebnosti akademske umetnosti 19. stoletja, literatura zahodnih držav pa se je podobno zanimala za orientalske teme.
Od objave knjige Orientalism Edwarda Saida leta 1978 se je začelo veliko akademskega diskurza uporabljati z izrazom orientalizem, da se nanaša na splošno pokroviteljski zahodni odnos do družb Bližnjega vzhoda, Azije in Severne Afrike. V Saidovi analizi zahod te družbe dojema kot statične in nerazvite - s tem pa tvori pogled na orientalsko kulturo, ki jo je mogoče proučevati, upodabljati in reproducirati. V tej izmišljotini, piše Said, je ideja, da je zahodna družba razvita, racionalna, prožna in superiorna.[2]