Narodni park Gobi Gurvansajhan
From Wikipedia, the free encyclopedia
Narodni park Gobi Gurvansaihan (mongolsko: Говь гурван сайхан байгалийн цогцолбор газар, Gobi kompleks treh lepotic narave), je narodni park v južni Mongoliji. Park je bil ustanovljen leta 1993 in razširjen na sedanji obseg v letu 2000. Park ima na skoraj 27.000 kvadratnih kilometrov in je največji narodni park v Mongoliji. Razteza se 380 km od vzhoda proti zahodu in 80 km od severa do juga.
Narodni park Gobi-Gurvansaihan | |
---|---|
Lokacija | Mongolija |
Koordinati | 43°40′00″N 101°31′50″E |
Površina | 27.000km² |
Ustanovitev | 1993 |
Park je imenovan po pogorju Gurvan Sajhan, kar se prevaja kot Tri lepotice. Ime izhaja iz treh pod-območij, Vzhodna, Srednja in Zahodna Lepotica. Najvišja točka vzhodnega dela je Tahilgat (2846 m), v srednjem delu - Erdenetsogt (2824 m) in v zahodnem delu - Bogd (2511 m). Pogorje tvori vzhodno polovico parka.
Park leži na severnem robu puščave Gobi. V višjih legah je stepsko področje in doseže nadmorsko višino do 2600 metrov. V parku so našli številne redke rastline in živali, tudi ogroženega snežnega leoparda in Gobi kamele. Področja peščenih sipin so obsežna, najslavnejše so pojoče sipine Khongoryn Els. Spadajo med največje sipine v celotni Mongoliji. Druga pomembna turistična destinacija je Yolyn Am, gorska soteska, ki je večji del leta zaledenela. Sledi še območje Nemegt, kanjon izjemno preoblikovanega peščenjaka rdečkaste barve, kjer so našli ostanke dinozavrov. Podobna pokrajina je oblikovana v območju imenovanem Khermen Tsav.
Vzhodni del parka je najhitreje dostopen iz mesta Dalanzadgad, ki je povezan z letalom ali po cesti iz Ulan Batorja. Večji del parka pa je dostopen le po brezpotjih z ustreznimi vozili in primerno opremo za bivanje na prostem.