Gobi
puščava na Kitajskem in v Mongoliji / From Wikipedia, the free encyclopedia
Gobi (kitajsko: 戈壁; mongolsko: Govь) je puščava v osrednji Aziji in je v Aziji tudi največja. Leži v Mongoliji in na Kitajskem. Najdaljša dolžina puščave je okoli 1600 km, širina pa se giblje od 500 do 1000 km. Površina puščave pa je 1 300 000 kvadratnih kilometrov. Večji del puščave Gobi je pokrit s stenami in previsi, samo manjši del je pokrit s peskom. Puščavo Gobi na severu obdaja Altajsko gorovje in mongolska stepa, na jugozahodu meji na Tibetanski plato, na jugozahodu pa na Severno kitajsko planoto.
Gobi (Говь) | |
Puščava | |
Puščava Gobi v Provinci Ömnögovi, Mongolija | |
Države | Mongolija, Kitajska |
---|---|
Mongolska Aimags | Provinca Bayankhongor, Provinca Dornogovi, Provinca Dundgovi, Provinca Govi-Altai, Provinca Govisümber, Provinca Ömnögovi, Provinca Sükhbaatar |
Avtonomna regija LR Kitajske | Notranja Mongolija |
Znamenitost | Kotlina Nemegt |
Dolžina | 1.500 km (932 mi), JV/SZ |
Širina | 800 km (497 mi), S/J |
Velikost | 1,295,000 km2 |
Gobi je sestavljena iz več različnih ekoloških in geografskih regij, ki temeljijo na razlikah v podnebju in topografiji. Ena je vzhodna stepska ekoregija, druga značilna je palearktična ekoregija v puščavi in v za vegetacijo sušnih področjih. Je dom baktrijske kamele in raznih drugih živali. Gobi je puščava v senci dežja, ki ga blokira greben Himalaje in ki onemogoča da bi padavine iz Indijskega oceana dosegle ozemlje Gobija.
Puščava Gobi je bila v zgodovini tudi del Mongolskega imperija, na njenem območju so se nahajala pomembna mesta ob Svilni in Čajni cesti.