Misisipijska kultura
From Wikipedia, the free encyclopedia
Misisipijska kultura (angleško Mississippian Culture) ali kultura tempeljskih gomil (od 8. n. št. do 15. stoletja n. št. oziroma na jugu do začetka 18. stoletja) je zadnja in najbolj razvita izmed kroga kultur Graditeljev gomil. Oblikovala se je med srednjim tokom Mississippija in področjem zahodno od Apalačev, torej iz južnejših področij dezintegrirane Hopewellske kulture, nanjo pa so imele povečan vpliv tudi kulturne prvine iz srednjeameriške civilizacije. Na višku se je raztezala od Mississippija proti vzhodu do Apalačev oziroma Floride ter od Velikih jezer do Mehiškega zaliva in je bila polietnična[1]. Njeni začetki še niso zadovoljivo pojasnjeni. Med tem, ko je bilo za njene predhodnice iz kroga Graditeljev gomil značilno, da je lov ostajal najpomembnejša gospodarska dejavnost, je v kulturi Misisipijcev prevladalo poljedelstvo, zato se je lahko povečal obseg javnih del in obrtnih dejavnosti in lahko so se razvila tudi prava mesta. Glavne poteze je dobila med 8. in 10. stoletjem, vrhunec pa je dosegla med 11. in 12. stoletjem. V zadnji fazi, ki se je začela najkasneje konec 13. stoletja, je zašla v pospešeno propadanje. Njen propad še ni zadovoljivo pojasnjen. Ostanke Misisipijske kulture med Natchezi so na jugu še videli prvi španski in francoski prišleki.