Mike Tyson
From Wikipedia, the free encyclopedia
Michael Gerard »Mike« Tyson, znan tudi kot Malik Abdul Aziz, ameriški boksar, * 30. junij 1966, Brooklyn, New York, ZDA.
Mike Tyson | |
---|---|
Osebni podatki | |
Rojstno ime | Michael Gerard Tyson |
Vzdevek | Kid Dynamite[1] Iron Mike The Baddest Man on the Planet[2] |
Kategorija | Težka kategorija |
Višina | 178 cm |
Doseg | 180 cm |
Narodnost | Američan |
Rojstvo | 30. junij 1966({{padleft:1966|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:30|2|0}})[3][4][…] (57 let) Brooklyn, New York |
Slog | Ortodoksni |
Boksarska statistika | |
Dvoboji | 58 |
Zmage | 50 |
Zmage s prek. | 44 |
Porazi | 6 |
Remiji | 0 |
Odpovedani | 2 |
Tyson je nekdanji ameriški profesionalni boksar in nesporni svetovni prvak v težki kategoriji med letoma 1987 in 1990. Z dvajsetimi leti, štirimi meseci in dvaindvajsetimi dnevi je najmlajši prvak v težki kategoriji po verzijah WBC, WBA in IBF. Zmagal je na svojih prvih sedemnajstih profesionalnih borbah, od tega dvanajstih s prekinitvijo v prvi rundi. Naslov svetovnega prvaka po verziji WBC je osvojil leta 1986, ko je premagal Trevorja Berbicka s takojšnjo prekinitvijo v drugi rundi. Leta 1987 je dodal še naslova po verzijah WBA in IBF, s tem ko je premagal Jamesa Smitha in Tonyja Tuckerja. Je prvi boksar, ki je osvojil naslove prvaka po vseh treh verzijah in edini, ki jih je držal istočasno.
Leta 1988 je postal predvideni svetovni prvak, ko je premagal Michaela Spinksa s prekinitvijo po 91-ih sekundah. Tyson je ubranil naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji devetkrat, tudi proti Larryju Holmesu in Franku Brunu. Leta 1990 je izgubil naslov proti nefavoriziranamu Busterju Douglasu s prekinitvijo v deseti rundi. V poskusu povrnitve naslova je leta 1991 dvakrat premagal Donovana Ruddocka, dvoboj proti nespornem svetovnem prvaku Evanderju Holyfieldu pa je moral zaradi poškodbe odpovedati.
Leta 1992 je bil obsojen posilstva Desiree Washington in kaznovan s šestletno zaporno kaznijo, toda izpuščen je bil po treh letih in ponovno začel tekmovati. V seriji borb po vrnitvi je prišel do naslovov prvaka po verzijah WBC in WBA, ko je premagal Franka Bruna in Bruca Seldona s prekinitvijo. Po odvzemu naslova po verziji WBC, je naslov po verziji WBA izgubil novembra 1996, ko ga je Evander Holyfield premagal s takojšnjo prekinitvijo v enajsti rundi. Povratna borba leta 1997 se je končala s Tysonovo diskvalifikacijo, ko je bil odgriznil del Holyfieldovega ušesa. Leta 2002 se je pri petintridesetih letih ponovno pomeril za naslov prvaka, toda Lennox Lewis ga je premagal s prekinitvijo. Leta 2006 je končal svojo športno kariero, ko je izgubil dve zaporedni borbi proti Dannyju Williamsu in Kevinu McBridu. Tyson je leta 2003 razglasil stečaj, čeprav je za nekaj dvobojev dobil preko 30 milijonov $, skupno v karieri pa 300 milijonov $.
Skozi karieru je postal znan po svojem neizprosnem in zastrašujočem slogu boksanja, kot tudi po spornem obnašanju v in izven ringa. Vseeno Tyson velja za enega najboljših boksarjev v težki kategoriji vseh časov.[5] Revija The Ring ga je postavila na šestnajsto mesto lestvice stotih borcev z najmočnejšimi udarci,[6] mreža ESPN pa na prvo mesto podobne lestvice.[7] Sprejet je bil v Mednarodni boksarski hram slavnih in Svetovni boksarski hram slavnih.