Letopisi Frankovskega kraljestva
From Wikipedia, the free encyclopedia
Letopisi Frankovskega kraljestva (latinsko Annales regni Francorum), imenovani tudi Veliki lorški letopisi (latinsko Annales Laurissenses maiores) so niz letopisov, napisanih v latinščini v karolinški Franciji. V njih se je leto za letom beležilo stanje v monarhiji od leta 741 (smrt Karla Martela) do leta 829 (začetek krize Ludvika Pobožnega). Njihovo avtorstvo ni znano, čeprav je Wilhelm von Giesebrecht domneval, da je bil avtor zgodnjega dela letopisov, ohranjenega v prepisu v opatiji Lorsch, Arno iz Salzburga. Domneva se, da so Letopise po delih sestavili različni avtorji in jih nato sestavili.[1]
Avtor | več avtorjev |
---|---|
Država | Frankovsko cesarstvo |
Jezik | latinščina |
Subjekt | zgodovina Frankovskega cesarstva |
Žanr | kronika |
Datum izida | 741 - 829 |
Globina znanja o dvornih zadevah nakazuje, da so dogodke beležile osebe blizu kralju, nepripravljenost komentiranja frankovskih porazov pa kaže, da so jih nameravali uporabiti za karolinško propagando.[2] Četudi so letopisi napisani v korist Frankov, ostajajo ključni vir podatkov o politični in vojaški zgodovini vladavine Karla Velikega.
Prepise Letopisov je mogoče na podlagi dodatkov in popravkov besedila razvrstiti v pet razredov.[3] Pisanje kronik so nadaljevali in jih vključili v zahodnofrankovske Sanbertinske letopise (Annales Bertiniani) ter v vzhodnofrankovske Fuldske letopise (Annales Fuldenses) in Ksantenske letopise (Annales Xantenses).