Kumanija
From Wikipedia, the free encyclopedia
Kumanija je eksonim za Kumansko-Kipčaško kunfederacijo, plemensko zvezo v zahodnem delu Evrazijske stepe od 10. do 13. stoletja. V konfederaciji sta prevladovali dve turški nomadski plemeni: Kumani, znani tudi kot Polovci ali Forbani, in Kipčaki.
Kumansko–Kipčaška konfederacija Desht-i Qipchaq
| |||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
10. stoletje–1241 | |||||||||||
Status | kanat | ||||||||||
Skupni jeziki | kipčaščina, vključno s kumanščino | ||||||||||
Religija | tengrizem, krščanstvo | ||||||||||
kan | |||||||||||
Zgodovina | |||||||||||
• ustanovitev | 10. stoletje | ||||||||||
• ukinitev | 1241 | ||||||||||
+ | |||||||||||
|
Kumanija se je v islamskih virih imenovala Desht-i Qipchaq, kar pomeni "Stepa Kipčakov", v perzijskih "Tuja dežela, naseljena s Kipčaki",[1] v ruskih pa "Polovska stepa" (Poloveckaja step) ali "Polovska ravnina" (Pole Poloveckoe).[2]
Bolj organizirano entiteto, ki je bila kasneje znana kot Zlata horda, je armenski letopisec Hetum (Hajton) iz Korikosa imenoval Komanija.[3] Kumanija je bila vir imen ali nadomestnih imen za več manjših območij. Nekatere od njih, na primer zgodovinska madžarska regija Kunságin in nekdanja rimskokatoliška škofija Cumunije v Romuniji in Madžarski, nimajo nobene zveze z ozemljem, naseljenim s Komani in/ali Kipčaki.
Hetum iz Korikosa je Kumanijo opisal kot "popolnoma ravno in brez dreves".[4] Ibn Batuta je o Kumaniji povedal: "Ta divjina je zelena in travnata in brez dreves, niti visokih niti nizkih … Po tej puščavi je mogoče potovati samo z vozom". Batutov sodobnik Hamdollah Mostowfi jo je opisal bolj podrobno: "Ravnice (Kumanije) so odlični pašniki … ampak tu je samo nekaj hiš ali mest ali vasi. Večina prebivalcev je nomadov. Večina dežele so močvirja. Pašniki so odlični, konji in govedo so številni in večina prebivalcev je odvisna prav od njih. Podnebje je hladno. Njihova voda prihaja iz izvirov in vodnjakov".[5]