Kraljevina Ogrska (1526–1867)
From Wikipedia, the free encyclopedia
Kraljevina Ogrska (1526-1867) ali Habsburška Ogrska bilo v Svetem rimskem cesarstvu del Habsburške monarhije, ki je leta 1804 postala Avstrijsko cesarstvo. Po bitki pri Mohaču leta 1526 sta v državi vladala dva kronana kralja: Ivan I. Zapolja in Ferdinand I. Habsburški. Celotno ozemlje pod habsburško oblastjo je bilo sprva sporno, ker sta si ga lastila oba kralja. Takšno stanje je trajalo do leta 1570, ko je ogrski kralj Ivan II. Sigismund Zapolja abdiciral s prestola v korist cesarja Maksimilijana II.
Kraljevina Ogrska | |||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1526–1867 | |||||||||
Geslo: Regnum Mariae Patrona Hungariae[1] "Kraljestvo Marije, zavetnice Ogrske" | |||||||||
Himna: Himnusz Hymn | |||||||||
Status | Kronska dežela Habsburške monarhije in od leta 1804 Avstrijskega cesarstva | ||||||||
Glavno mesto | Budim (1526–1536, 1784–1873) Pressburg (1536–1783) | ||||||||
Skupni jeziki | Uradni jeziki: latinščina (pred 1784; 1790–1844) nemščina (1784–1790; 1849–1867) madžarščina (1836–1849) Drugi pogovorni jeziki: romunščina, slovaščina, hrvaščina, srbščina, italijanščina, ukrajinščina | ||||||||
Religija | katoliška, reformistična, luteranska, pravoslavna, unitaristična, judaizem | ||||||||
Vlada | absolutna monarhija | ||||||||
Apostolski kralj | |||||||||
• 1526–1564 (prvi) | Ferdinand I. Habsburški | ||||||||
• 1848–1867 (zadnji) | Franc Jožef I. | ||||||||
Palatin | |||||||||
• 1526–1530 (prvi) | Štefan Báthory | ||||||||
• 1847–1848 (zadnji) | nadvojvoda Štefan Franc | ||||||||
Zakonodajalec | Ogrski parlament | ||||||||
Zgodovinska doba | strednji / zgodnji novi vek | ||||||||
29. avgust 1526 | |||||||||
24. februar 1538 | |||||||||
26. januar 1699 | |||||||||
• Rákóczijeva vojna za neodvisnost | 1703–1711 | ||||||||
• ogrska revolucija | 15. marec 1848 | ||||||||
• Avstro-Ogrski kompromis | 30. marec 1867 | ||||||||
Valuta | forint | ||||||||
+ | |||||||||
| |||||||||
Danes del | Madžarska Slovaška Hrvaška Romunija |
V zgodnjih obdobjih kraljevine, ko so v njej vladali habsburški ogrski kralji, je bila kraljevina znana kot "Kraljevina Ogrska" in "Kraljeva Ogrska".[2][3][4] Kraljeva Ogrska je ohranila svoje pravno izročilo.[5][6] vendar je bila de facto habsburška provinca.[7] Ogrsko plemstvo je prisililo Dunaj, da prizna, da je Ogrska posebna enota habsburških dežel in da bi bilo treba v njej vladati po njenih zakonih.[8] Madžarsko zgodovinopisje v skladu z madžarskimi interesi vključuje v neposredno nadaljevanje srednjeveške Kraljevine Ogrske tudi Transilvanijo.[9]
Po Karlovškem mirovnem sporazumu, sklenjenem po veliki turški vojni leta 1699, je moralo Osmansko cesarstvo odstopiti Habsburžanom skoraj celo Osmansko Ogrsko. Ta ozemlja so bila združena z ozemljem Kraljevine Ogrske. Parlament nove entitete, katerega moč je bila zgolj formalna, je imel sedež v Pressburgu (zdaj Bratislava, Slovaška).