Kolhida
From Wikipedia, the free encyclopedia
Kolhida (gruzinsko კოლხეთი, Kʼolheti, grško Κολχίς, Kolhís) je v antični geografiji predstavljala regijo in kraljestvo na območju Kavkaza, ki je odigralo pomembno vlogo pri etničnem in kulturnem oblikovanju gruzijskega naroda.
Kolhida ეგრისი Egrisi | |||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
13. st. pr. n. št.–164 pr. n. št. | |||||||||
Glavno mesto | Aea | ||||||||
Skupni jeziki | Kartvelijski jezik | ||||||||
Religija | politeizem | ||||||||
Zgodovinska doba | Železna doba | ||||||||
• ustanovitev | 13. st. pr. n. št. | ||||||||
• Zasedba Diauehi | 750 pr. n. št. | ||||||||
• ukinitev | 164 pr. n. št. | ||||||||
+ | |||||||||
| |||||||||
Danes del | Gruzija Rusija Turčija |
V predhelenistični grško-rimski geografiji je bila Kolhida eksonim (tuje ime) za gruzijsko politično skupnost Egrisi (gruzinsko ეგრისი), ki je živela ob obali Črnega morja, s središčem v današnji zahodni Gruziji.
Sodobni znanstveniki jo opisujejo kot »najzgodnejšo gruzijsko tvorbo«, ki je skupaj s Iberskim kraljestvom kasneje znatno prispevala k razvoju srednjeveške gruzijske državnosti in gruzijskega naroda.[1][2]
V mednarodnem pogledu je Kolhida morda najbolj znana po svoji vlogi v grški mitologiji, predvsem kot postaja Argonavtov, pa tudi dom Medeje in zlatega runa.[3] Opisali so jo tudi kot deželo, bogato z zlatom, železom, lesom in medom, ki je svoje vire izvažala večinoma v antične grške mestne države.[4]
Kolhida je bila naseljena s Kolhijci, zgodnjim kartvelijsko govorečim ljudtsvom, predniki sodobnih zahodnih Gruzijcev, imenovanih Svani in Zansi.[5] Geografsko je večinoma umeščena v današnji zahodni del Gruzije in zajema današnje gruzijske regije Samegrelo, Imereti, Guria, Adžara, Abhazija, Svaneti, Rača; sodobno rusko okrožje Soči in Tuapse; sedanje turške pokrajine Rize, Trabzon in Artvin.[6]