Klodvik I.
From Wikipedia, the free encyclopedia
Klodvik I. (latinsko Chlodovechvs, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig,[6] francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.[7] Klodvika se šteje za ustanovitelja Merovinške dinastije, ki je vladala Frankovskemu kraljestvu naslednji dve stoletji, * 24. december 466, † 27. november 511.
Klodvik I. | |
---|---|
Kralj Frankov | |
Vladanje | 509–511 |
Naslednik | Klotar I. (Soissons) Hildebert I. (Pariz) Klodomer (Orléans) Teoderik I. (Rheims) |
Kralj Salijskih Frankov | |
Vladanje | 481–509 |
Predhodnik | Hilderik I. |
Rojstvo | cca. 466[1][2][…] neznano |
Smrt | 27. november 511[3] Pariz, Frankovski imperij[4][5] |
Pokop | cerkev opatije St. Genevieve, sedanja bazilika Saint-Denis |
Zakonec | Klotilda |
Potomci | Theuderic I |
dinastija | Merovingi |
Oče | Hilderik I. |
Mati | Basina Turingijska |
Klodvik je bil sin Hilderika I., merovinškega kralja Salijskih Frankov, in turingijske kraljice Basine. Svojega očeta je nasledil leta 481, ko je bil star petnajst let.[8] Po bitki pri Soissonsu leta 486 je osvojil Soissonsko gospostvo, ostanek Rimskega cesarstva v Galiji. Do svoje smrti leta 511 je podjarmil večino severnih in zahodnih delov ozemlja, ki je nekoč tvorilo rimsko Galijo.
Za francosko zgodovinopisje je pomemben kot »prvi kralj ozemlja, na katerem se je kasneje razvila Francija«.[9] Njegovo ime je germansko. Sestavljeno je iz besed hlod (slava) in wig (borba, boj). Iz njega se je razvilo francosko ime Ludvik (Louis), ki ga je imelo kar osemnajst francoskih kraljev. V holandščini, ki je najbližja frankovščini, se ime glasi Lodewijk.[10]
Klodvik je pomemben tudi zaradi njegove spreobrnitve v krščanstvo leta 496. Spreobrnil se je verjetno na zahtevo žene Klotilde, katero so kasneje v rimskokatoliški in pravoslavni cerkvi začeli slaviti kot svetnico. Privzel je kalcedonsko veroizpoved in ne arijanstva, ki je bilo razširjeno med nekaterimi frankovskimi ljudstvi. Njegova spreobrnitev je sprožila širjenje krščanstva med Franki in poenotenje vere na ozemlju sedanje Francije in Nemčije, kasneje pa zavezništvo med Karlom Velikim in papeži in rojstvo zgodnjega Svetega rimskega cesarstva.