Keops
From Wikipedia, the free encyclopedia
Kufu, s celim imenom Knum Kufu, bolj znan po grškem imenu Keops, je bil staroegipčanski faraon iz Četrte dinastije, ki je vladal v obdobju zgodnjega Starega kraljestva v 26. stoletju pr. n. št. Bil je drugi vladar Četrte dinastije, ki je nasledil morebitnega očeta, faraona Sneferuja. Na splošno velja, da je dal zgraditi Veliko piramido v Gizi, eno od sedmih čudes antičnega sveta. Drugi vidiki njegove vladavine so slabo dokumentirani.[6][7]
Kufu | |
---|---|
Keops, Sufis, Hnoubos,[1] Sofe[2] | |
Faraon | |
Vladavina | 2589–2566 pr. n. št.[3] (63 let po Manetonu); (23 ali 46 let po sodobnih zgodovinarjih)[4] (Četrta dinastija) |
Predhodnik | Sneferu |
Naslednik | Džedefre |
Zakonci | Kamerernebti I.[d], Henutsen[d] in Meritites I.[d] |
Otroci | Djedefhor[d], Heteferes II.[d], Džedefre, Kefren, Horbaef[d], Meresankh II[d], Nefermaat II[d], Iynefer II[d], Nefertiabet[d], Kawab[d], Kamerernebti I.[d], Minkhaf I[d], Meritites II[d] in Khufukhaf I[d] |
Oče | Sneferu |
Mati | Hetepheres I.[d] |
Smrt | 2566 pr. n. št. |
Pokopan | Keopsova piramida |
Spomeniki | Velika piramida v Gizi, Keopsova ladja |
Edini popolnoma ohranjeni Kufujev portret je 8 cm visoka slonokoščena figurica, odkrita leta 1903 v ruševinah templja iz kasnejšega obdobja v Abidosu. Vsi drugi odkriti reliefi in kipi so v fragmentih, mnogo njegovih zgradb pa je izgubljenih. Vse znanje o njem izvira iz napisov v njegovi nekropoli v Gizi in kasnejših dokumentov. Kufu je na primer glavna oseba v Westcarjevem papirusu iz Trinajste dinastije.[6][7]
Večino dokumentov, ki omenjajo Kufuja, so napisali egipčanski in grški zgodovinarji okoli leta 300 pr. n. št. Kufu je v njih predstavljen protislovno: medtem ko se je njegova kulturna dediščina ohranjala tako v Starem kot Novem kraljestvu, ga Maneton, Diodor in Herodot predstavljajo zelo negativno. Zaradi teh opisov je slika Kufujeve osebnosti še vedno nejasna.[6][7]