John Peckham
From Wikipedia, the free encyclopedia
John Peckham [ˈpɛkəm], tudi John Pecham, canterburyski škof in angleški teolog * okoli 1230 v Patchamu, Sussex, Anglija, † 8. december 1292 v Mortlake Manor
John Peckham | |
---|---|
Rojstvo | cca. 1227[1] Lewes[d] |
Smrt | 8. december 1292[2] Canterbury |
Poklic | duhovnik, teolog, filozof, pisatelj |
John Peckham je bil nadškof Canterburyja v letih 1279–1292. Po rodu je bil iz Sussexa, izobraževal se je v samostanu Lewes in vstopil v frančiškanski red okoli leta 1250. Študiral je na Sorbonni v Parizu pri Bonaventuru, kjer je kasneje doktoriral in poučeval teologijo. Zaradi svojega nauka je prišel v spor s Tomažem Akvinskim. Kot konzervativni teolog, je nasprotoval Tomaževemu pogledu na naravo duše. Peckham je študiral tudi optiko in astronomijo, na njegov študij teh predmetov pa sta zlasti vplivala Roger Bacon in Alhazen.
Okoli leta 1270 se je Peckham vrnil v Anglijo, kjer je poučeval na univerzi v Oxfordu in bil leta 1275 izvoljen za deželnega ministra Anglije. Po kratkem službovanju v Rimu je bil leta 1279 imenovan za nadškofa Canterburyja. Njegov čas kot nadškof so zaznamovala prizadevanja za izboljšanje discipline v duhovščini kot tudi reorganizacija posestev svoje škofije. V času svojega delovanja kot nadškof je napisal številna dela o optiki (Tractatus de perspectiva, verjetno napisana med letoma 1269 in 1277, Perspectiva communis, okoli 1278, 11 izdaj do 1665), filozofiji in teologiji ter hvalnice. Ohranjeni so številni rokopisi njegovih del. Ob smrti so njegovo telo pokopali v katedrali v Canterburyju, njegovo srce pa so dali v pokop frančiškanom.