Husiti
reformacijsko revolucionarno gibanje na Češkem v 15. stoletju / From Wikipedia, the free encyclopedia
Husiti (češko Husité ali Kališníci, keliharji, kalistinci) so bili češko predprotestantsko krščansko gibanje, ki je sledilo naukom reformatorja Jana Husa, najbolj znanega predstavnik češke reformacije.
Husitsko gibanje se je začelo v Češkem kraljestvu in se hitro razširilo po preostalih Deželah češke krone, vključno z Moravsko in Šlezijo. Prodrlo je tudi v severne dele Ogrskega kraljestva (danes Slovaška), kjer je bilo zavrnjeno zaradi roparskega obnašanja husitskih vojakov.[1][2][3][4] Obstajale so tudi zelo majhne in kratkožive skupnosti na Poljskem ter v Litvi in Transilvaniji, ki so se zaradi verske nestrpnosti preselile na Češko.
Husitstvo je bilo regionalno gibanje, ki se ni uspelo razširiti preko čeških meja. Husiti so se pojavili kot večinsko utrakvistično gibanje s pomembno taboritno frakcijo in manjšimi regionalnimi frakcijami, med njimi adamiti, orebiti in sirote. Glavni husitski teologi so bili Petr Chelčický, Hieronim Praški in drugi. Številni češki narodni junaki so bili prav husitski, vključno z Janom Žižko, ki je vodil krepak odpor v petih zaporednih križarskih vojnah, ki jih je husitski Češki napovedal papež. Husiti so bili eni od najpomembnejših predhodnikov protestantske reformacije. Gibanje so poganjala socialna vprašanja in hkrati krepila češko nacionalno zavest.
Potem ko so Jana Husa z garantnim pismom zvabili na Konstanški koncil, mu tam sodili zaradi krivoverstva, obsodili na smrt in 6. julija 1415 usmrtili na grmadi,[5] so se kot znak protesta leta 1420 začele verske in politične husitske vojne, ki so trajale do leta 1434. Po koncu husitskih vojn je utrakvistična stran, ki so jo podpirali katoliki, zmagala v spopadu s taboriti in postala najštevilčnejši predstavnik husitske vere na Češkem. Katoličani in utrakvisti na Češkem so po sklenitvi verskega miru v Kutni Hori leta 1485 postali enakopravni.
Češka in Moravska ali tisto, kar je zdaj ozemlje Češke republike, sta bili dve stoletji večinoma husitski, dokler ni cesar Svetega rimskega cesarstva po bitki na Beli gori leta 1620 med tridesetletno vojno ponovno uvedel rimskokatoliške vere. Ta dogodek in stoletja habsburškega preganjanja so povzročili, da se je husitsko izročilo med današnjimi kristjani ohranilo zgolj v Moravski cerkvi, Edinosti bratov (Teksas) in ponovno ustanovljenih češkoslovaških husitskih cerkvah.[6]