Herkulanej
rimsko mesto, ki ga je leta 79 pokopal izbruh Vezuva / From Wikipedia, the free encyclopedia
Herkulanej (italijansko Ercolano) je bilo starodavno rimsko mesto, uničeno pod vulkanskim piroklastičnim tokom ob izbruhu ognjenika Vezuva leta 79. Njegove ruševine ležijo v komuni Ercolano v Kampaniji v Italiji.
Herkulanej | |
---|---|
Drugo ime | Ercolano |
Lokacija | Herkulanej, Kampanija, Italija |
Koordinati | 40°48′59″N 14°34′49″E |
Tip | mesto |
Površina | 64 do 67 ha (170 akrov) |
Zgodovina | |
Ustanovljeno | 6.–7. stoletje pr.n.št. |
Opuščeno | 79 n. š. |
Druge informacije | |
Spletna stran | [Herculaneum – Uradna spletna stran [http://ercolano.beniculturali.it/ Herculaneum – Uradna spletna stran |
Uradno ime: Archaeological Areas of Pompeii, Herculaneum and Torre Annunziata | |
Tip | Kulturno |
Kriterij | iii, iv, v |
Razglasitev | 1997 (21. zasedanje) |
Evid. št. | 829 |
Regija | Evropa in Severna Amerika]] |
Kot Unescova svetovna dediščina slovi Herkulanej slovi kot eno redkih starodavnih mest, ki se je ohranilo bolj ali manj nedotaknjeno, brez poznejših gradenj ali sprememb. Tako kot njegovo sestrsko mesto Pompeji, je tudi Herkulanej znan po tem, da ga je med izbruhom Vezuva leta 79 pokopal v pepel, skupaj s kraji Stabiae, Oplontis in Boscoreale.
Za razliko od Pompejev je piroklastični material, ki je pokrival Herkulanej karboniziran in je s tem ohranil les v predmetih, kot so strehe, postelje in vrata, pa tudi drugi materiali na organski osnovi, kot je hrana. Čeprav je večina prebivalcev mesto zapustila pred izbruhom, so bila leta 1980 odkrita prva dobro ohranjena okostja približno 400 ljudi, ki so umrli v bližini morskega zidu. [1][2]
Čeprav je bil manjši od Pompejev, je bil Herkulanej bogatejše mesto, saj je imel izjemno gostoto lepih hiš, na primer veliko bolj razkošno uporabo obarvanih marmornih oblog.