Hejdar Alijev
From Wikipedia, the free encyclopedia
Heydar Alirza oğlu Aliyev (azerbajdžansko Һејдәр Әлирза оғлу Әлијев), azerbajdžanski častnik in politik, * 10. maj 1923, Nahičevan, Azerbajdžanska SSR, Sovjetska zveza (zdaj Azerbajdžan), † 12. december 2003, Cleveland, Ohio, Združene države Amerike.[6]
Hejdar Alijev | |
---|---|
Heydər Əliyev | |
3. predsednik Azerbajdžana | |
Na položaju 10. oktober 1993 – 31. oktober 2003 v.d. 24. junij – 10. oktober 1993 | |
Ministrski predsednik |
|
Predhodnik | Abulfaz Elčibej |
Naslednik | Ilham Alijev |
predsednik Državnega zbora Azerbajdžana | |
Na položaju 15. junij 1993 – 5. november 1993 | |
Predsednik |
|
Ministrski predsednik |
|
Predhodnik | Isa Gambar |
Naslednik | Rasul Gulijev |
prvi namestnik premierja Sovjetske zveze | |
Na položaju 24. november 1982 – 23. oktober 1987 | |
Predsednik |
|
Premier |
|
Predhodnik | Ivan Arhipov |
Naslednik | Andrej Gromiko |
Osebni podatki | |
Rojstvo | 10. maj 1923({{padleft:1923|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:10|2|0}})[1][2][3] Nahičevan[d] |
Smrt | 12. december 2003({{padleft:2003|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})[4] (80 let) Cleveland |
Grob | aleja časti |
Politična stranka | Komunistična partija Sovjetske zveze (1945–1991) Nova azerbajdžanska stranka (1992–2003)[5] |
Zakonci |
Zarifa Alijeva
(por. 1948; † 1985) |
Otroci | Sevil Alijeva Ilham Alijev |
Alma mater | Državna univerza v Bakuju |
Poklic | politik |
Nagrade | heroj socialističnega dela (dvakrat) |
Podpis | |
Spletna stran | heydar-aliyev-foundation.org |
Vojaška služba | |
Pripadnost | Sovjetska zveza |
Rod/služba | Azerbajdžanska KGB |
Aktivna leta | 1941–1969 |
Čin | generalmajor |
Bil je visoki častnik v azerbajdžanski podružnici KGB, nato pa je postal voditelj Azerbajdžanske SSR. Ta položaj je zasedal do leta 1982, ko je postal prvi namestnik premierja Sovjetske zveze, po razpadu Sovjetske zveze pa je postal tretji predsednik Azerbajdžana in vodil državo skoraj do svoje smrti leta 2003.
Vodenje neodvisnega Azerbajdžana je prevzel v obdobju družbenih nemirov, ko je bila država na robu državljanske vojne in je doživljala hude izgube med prvo vojno v Gorskem Karabahu. Po mnenju podpornikov ima zasluge za stabilizacijo Azerbajdžana in njegovo preobrazbo v pomembnega izvoznika energentov.[7] Po drugi strani je bil njegov režim opisan kot diktatorski,[8][9][10][11][12] avtoritaren[13][14][15] in represiven.[16] Vzpostavil naj bi policijsko državo, v kateri so bile volitve prirejene, odpor pa zatrt,[17] čeprav so bili opozicijski mediji do neke mere tolerirani.[13]
Leta 2003 je odstopil zaradi zdravstvenih težav, zaradi katerih se je večkrat zdravil v ZDA, in za naslednika imenoval svojega sina Ilhama Alijeva. Umrl je konec leta 2003 v kliniki v Clevelandu.[18] Ilham Alijev je bil nato tudi izvoljen na predsedniških volitvah, ki so jih mednarodni opazovalci označili za nepoštene.[19] Kult osebnosti Hejdarja Alijeva, ki so ga zgradili državni mediji, je ostal živ tudi po njegovi smrti. Po njem je med drugim poimenovano glavno mednarodno letališče v državi.[20]