Grofica iz Hongkonga
From Wikipedia, the free encyclopedia
Grofica iz Hongkonga (angleško A Countess from Hong Kong) je britanski romantično komični film, za katerega je Charlie Chaplin napisal scenarij in glasbeno podlago, ga produciral in režiral. To je eden le dveh Chaplinovih filmov, v katerem sam ni odigral glavne vloge (drugi je Parižanka iz leta 1923), in njegov edini barvni film. Mini vloga v njem je njegova zadnja filmska vloga. V glavnih vlogah so nastopili Marlon Brando, Sophia Loren, Tippi Hedren in Sydney Earle Chaplin, Chaplinov drugi sin.
Grofica iz Hongkonga (A Countess from Hong Kong) | |
---|---|
Režija | Charlie Chaplin |
Produkcija | Charlie Chaplin Jerome Epstein |
Scenarij | Charlie Chaplin |
Vloge | Marlon Brando Sophia Loren |
Glasba | Charlie Chaplin |
Fotografija | Arthur Ibbetson |
Distribucija | Universal Pictures |
Datum izida | 5. januar 1967 |
Dolžina | 120 minut |
Država | Združeno kraljestvo |
Jezik | angleščina |
Proračun | 3.500.000 $ (ocena)[1] |
Dohodek bruto | 1.100.000 $ (ZDA in Kanada)[2] |
Zgodba ohlapno temelji na življenju ženske, ki jo je bil Chaplin spoznal v Parizu, Moussie Sodskaye ali »Skaye«,[3] kot jo je imenoval v svoji knjigi My Trip Abroad iz leta 1922. Bila je ruska pevka in igralka, ki je »brez potnega lista obtičala v Franciji«.[4] Chaplin je po negativnem sprejemu filma v sporočilu za medije zapisal, da je zgodba »osnovana na obisku v Šanghaju leta 1931, ko sem naletel na vrsto aristokratov, ki so pobegnili pred rusko revolucijo«.[5]
Prvotni naslov filma je bil Stowaway,[6] ko ga je Chaplin v tridesetih letih načrtoval za Paulette Goddard, toda produkcija filma ni bila nikoli zaključena. To je prineslo film, posnet trideset let po svojem snovanju, ki je naletel na slabe kritike in prinesel 2.000.000 $ prihoda ob proračunu 3.500.000 $. Se je pa izkazal za zelo uspešnega v Italiji, uspeh glasbene podlage pa je pomagal pokriti izgubo. Nekateri kritiki, kot sta Tim Hunter in Andrew Sarris, kot tudi pevec John Betjeman, režiser François Truffaut in igralec Jack Nicholson štejejo film za enega najboljših Chaplinovih del. Glavna melodija filma je postala v obliki pesmi »This Is My Song« in izvedbi Petule Clark uspešnica.