Gostota zraka
fizikalna količina / From Wikipedia, the free encyclopedia
Gostôta zráka je fizikalna količina kot masa na enoto prostornine ozračja. Kakor zračni tlak se z večanjem nadmorske višine zmanjšuje eksponentno. Na nadmorski višini 2000 m je gostota zraka le še približno 75 % vrednosti ob morski gladini.[1] Na morski gladini in temperaturi 15 °C je gostota zraka približno 1,225 kg/m3 (0,001225 g/cm3) po MSA (mednarodna standardna atmosfera, ISA)
Gostota zraka se spreminja tudi s spreminjanjem temperature ali vlažnosti. Vrednost gostote se z nadmorsko višino hitreje spreminja v mrzlem (gostejšem) zraku, ter počasneje v vročem (redkejšem) zraku. Povprečno temperatura pada linearno z navpičnim temperaturnim gradientom .[1]
Gostota zraka je značilnost, ki se uporablja na mnogih področjih znanosti, kot na primer aeronavtiki,[2][3][4] gravimetriji;[5] industriji prezračevanja zraka,[6] raziskavah ozračja in meteorologiji,[7][8][9] kmetijski tehniki pri modeliranju in sledenju prenosa zemlje, vegetacije in ozračja (modeli SVAT)[10][11][12] in tehniški srenji, ki se ukvarja s stisnjenim zrakom,[13] od industrijskih pripomočkov, procesov segrevanja, sušenja in hlajenja[13] v industriji, kot so hladilni stolpi, vakuumski procesi in procesi globokega vakuuma,[6] visokotlačnih procesih,[6] procesih izgorevanja plinov in lahke nafte,[6][13] ki poganjajo turbinsko gnana letala, generatorje gnane s plinskimi turbinami in grelne peči, ter prezračevanju zraka[6] v globokih rudnikih do vesoljskih kapsul.