Geografija Bolgarije
From Wikipedia, the free encyclopedia
Bolgarija je država v jugovzhodni Evropi in zavzema vzhodno četrt Balkanskega polotoka in je največja država znotraj svojih geografskih mej. Na severu meji na Romunijo, na zahodu na Srbijo in Severno Makedonijo, na jugu na Grčijo in Turčijo ter na vzhodu na Črno morje. Severna meja z Romunijo poteka po reki Donavi do mesta Silistra. Ozemlje Bolgarije šteje 110.994 kvadratnih kilometrov, kar je nekoliko več od Islandije ali za 5,5 Slovenij. Glede na relativno majhnost ima Bolgarija veliko različnih topografskih značilnosti. Celo v majhnih delih države je ta razdeljena na ravnine, planote, hribe, gore, kotline, soteske in globoke rečne doline. Geografsko središče Bolgarije je v Uzani.[3]
Celina | Europe |
---|---|
Regija | Balkanski polotok, Jugovzhodna Evropa |
Koordinati | 42°45′N 25°30′E |
Površina | rang 103. |
• Skupaj | 110.993,6 km2 |
Obala | 378 km |
Meje | 1,867 km |
Najvišja točka | Musala,[1] 2925 m |
Najnižja točka | Črno morje, 0 m |
Najdaljša reka | Iskar, 368 km |
Največje jezero | Jezero Burgas 27 km² |
Podnebje | zmerno na severu do sredozemsko na jugu |
Teren | gore in hribi z nižinami na severu in jugovzhodu |
Naravni viri | baker, svinec, cink, premog, les, njive |
Nevarnost naravnih nesreč | potresi (na določenih območjih), zemeljski plazovi |
Okoljski problemi | težave z onesnaževanjem zraka in vode, krčenjem gozdov, onesnaženjem tal[2] |
Izključna ekonomska cona | 110.879 km² |
Bolgarija ima opazno raznolikost pokrajine, ki sega od zasneženih vrhov v Rili, Pirinu in Balkanskih gorah do sončne obale Črnega morja; od kontinentalne Donavske nižine (stara Mezija) na severu do močnega sredozemskega podnebnega vpliva v dolinah regije Makedonije in v nižinah v najbolj južni Trakiji, najnižjih predelih Zgornjetrakijske nižine, ob reki Marić ter bolgarske obale Črnega morja. Večina države je v vlažnem celinskem podnebju, z alpskim podnebjem v najvišjih gorah in subtropskim podnebjem v najbolj južnih regijah.[4]
Država ima gosto rečno mrežo, vendar so z izjemo Donave reke večinoma kratke in z majhnim pretokom. Povprečna letna količina padavin je 670 mm; padavine so manjše v nižinah in večje v gorah. Najbolj suha regija je Dobrudža na severovzhodnem delu Donavske nižine (450 mm), največ padavin pa so izmerili v zgornji dolini reke Ogoste v zahodnem Balkanskem gorovju (2293 mm).[5]
Bolgarija ima velik delež kmetijskih zemljišč in gozdov. Leta 2006 sta bila raba zemljišč in pokritost tal 5 % intenzivne človeške rabe, 52 % kmetijstva, vključno s pašniki, 31 % gozdov, 11 % grmovja in travnikov ter 1 % vode.[6]