Geoda
From Wikipedia, the free encyclopedia
Geode (iz grškega starogrško γεώδης geōdēs, podoben zemlji) so geološke tvorbe, zaprte votline v sedimentnih (večinoma apnenčastih) in nekaterih vulkanskih kamninah, ki so delno ali skoraj v celoti napolnjene s kriptokristalinično ali kristalno čisto mineralno snovjo. Geode so torej velike votle sekrecije. Imajo lahko kakršnokoli obliko, vendar so najpogostejše izometrične, okrogle ali elipsoidne oblike.[1]
Geode se razlikujejo od vugov po tem, da so slednji zaokrožene strukture v obkrožujoči kamnini in se lahko pogosto izluščijo brez poškodb. Razlikujejo se tudi od nodulov, ki so nastali s kristalizacijo minerala okoli jedra nodula. Obe strukturi vsebujeta minerale, ki so se odložili iz podtalnice ali v hidrotermalnih procesih.[2] Lupina geode je običajno iz kalcedona (kriptokristaliničen kremen), v notranjosti pa so lahko različni minerali, običajno kot kristali. Najpogostejši so kalcit, pirit, kaolinit, sfalerit, milerit, barit, celestit, dolomit, limonit, smitsonit, opal, kalcedon in makrokristalinični kremen, ki je v geodah daleč najpogostejši.[3] Največ geod se najde v bazaltnih lavah in apnencih. Mnogo geod se najde tudi v puščavah.