Flegrejsko otočje
From Wikipedia, the free encyclopedia
Flegrejsko otočje (v italijanskem izvirniku Isole Flegree [ìzole flegrèe]), je skupina štirih otokov v Tirenskem morju, zahodno od mesta Neapelj.[1] Največji otok je Ischia. Upravno spada otočje pod italijansko deželo Kampanija (pokrajina Napoli). Skupaj z otokom Capri in mnogimi majhnimi otoki v Neapeljskem zalivu, sestavlja Neapeljsko otočje.
Geografija | |
---|---|
Lega | Tirensko morje |
Koordinati | 40°45′0″N 14°01′0″E |
Otočje | Neapeljsko otočje |
Število otokov | 4 |
Večji otoki | Ischia, Procida, Nisida, Vivara, Capri |
Površina | 50,54 km2 |
Najvišja nadm.višina | 787 m |
Najvišji vrh | Mont Epomeo |
Uprava | |
Pokrajina | Napoli |
Dežela | Kampanija |
Enako kot Flegrejska polja, istoimensko področje kopnega ob njem (Campi Flegrei), je otočje dobilo ime po ognju, iz latinske besede flego = gorim, kar jasno govori o vulkanskem delovanju na tem ozemlju. Izbruhi, ki so izoblikovali pokrajino, segajo daleč v preteklost (35.000 let od tega), toda ognjeniška dejavnost se še ni polegla. Otok Ischia je nastal verjetno okoli leta 2200 pr. n. št. po izbruhih današnje njegove najvišje vzpetine, ki je pa od leta 1301 neaktivna; na vulkansko dejavnost spominjajo le nekatere solfatare. Na otoku Procida so jasno vidni ostanki štirih vulkanskih žrel (kraterjev) in otoček Vivara je peto žrelo te skupine.
Otočje sestoji iz sledečih otokov:
Otok | Površina km² |
---|---|
Ischia | 46,3 |
Procida | 4,13 |
Nisida | 0,7 |
Vivara | 0,4 |