Filip II. Španski
kralj Španije, Portugalske, Neaplja in Sicilije v 16. stoletju; angleški kralj soprog, živel 1527–1598 / From Wikipedia, the free encyclopedia
Filip II. Španski (*21. maj 1527, Valladolid, † 13. september 1598, San Lorenzo de El Escorial, ), španski vladar (1556-1598), kralj Portugalske (kot Filipe I. od 1580), kralj Neaplja in Sicilije (1554-1598) ter Iure uxoris kralj Anglije in Irske (vladal skupaj z Marijo I. Angleško, 1554-1558). Bil je tudi vojvoda Milana (1540-1598) in Burgundije ter vladar Nizozemske od leta 1556 vse do njegove smrti. Njegovo vladanje je zaznamovalo globalno raziskovanje in širjenje ozemlja čez Atlantski ocean in Pacifik, s čimer je Španska monarhija postala velesila v Evropi. S Filipom II. Španskim je Španski imperij dosegel svoj vrhunec kot prvi svetovni imperij, ki je vključeval ozemlja iz vseh naseljenih celin Zemlje ter je prepoznan kot imperij "kjer sonce nikoli ne zaide".
Filip II. Španski | |
---|---|
Rojstvo | 21. maj 1527[1][2] Palacio de Pimentel[d], Valladolid[3][2] |
Smrt | 13. september 1598({{padleft:1598|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[4][5][…] (71 let) Kraljevi samostan San Lorenzo de El Escorial, San Lorenzo de El Escorial[d][3] |
Grob | El Escorial |
Državljanstvo | Španija Kraljestvo Portugalska[d] |
Poklic | vladar |
Predhodnik | Karel V. Habsburški |
Naslednik | Filip III. Španski |
Verska opredelitev | Katolik |
Starši | Karel V. Habsburški, Izabela Portugalska |
Podpis |
Filip II. je bil sin Karla V. Habsburškega ter Izabele Portugalske in že od malega je bil pripravljen na opravljanje funkcije kralja. Po odpovedi prestola njegovega očeta leta 1556, je vladal Kastilji, Aragonu, Navarri, Nizozemski, Siciliji, Sardiniji, Milanu, Neaplju in Filipinom. K tem ozemljem se je leta 1580 združila še Portugalska. Glavna interna problema vladanja Filipa II. sta bila smrt bodočega dediča imperija, sina Carlosa, in spletke sekretarja Antonia Pereza, ki je bil obtožen korupcije ter je prispeval k nastanku tako imenovane črne legende proti ugledu Španije.
Filip II. je bil zagovornik protireformacije ter tako ni sprejel nobene druge vere kot katoliške. Versko in politično enotnost je uveljavljal s pregonom in izgonom Judov in Mavrov. Tekom njegovega vladanja je bilo uveljavljeno strogo upravljanje in nadzorovanje gospodarstva in trgovine dednih dežel in kolonij. Značilne so bile gospodarske težave, saj so vojne in njegov način osvajanja kolonij izčrpale španska sredstva.