Evropska socialna listina
From Wikipedia, the free encyclopedia
Evropska socialna listina je pravni akt Sveta Evrope in velja kot mednarodna pogodba , ki je bila odprta za podpis članic od 18. oktobra 1961 in je pričela uradno učinkovati od 26. februarja 1965 naprej. Do leta 1991 jo je ratificiralo 20 držav članic.[1]
Listina je bila revidirana/spremenjena leta 1996. Revidirana listina je začela veljati leta 1999 in bo postopoma nadomeščala začetno pogodbo z leta 1961. Listina določa seznam človekovih pravic in svoboščin in vzpostavlja nadzorni mehanizem, ki zagotovi njihovo spoštovanje s strani držav pogodbenic.
Listina je bila sestavljena kot opora Evropski konvenciji o človekovih pravicah, ki je obsegala predvsem državljanske in politične pravice. Razširjen obseg bi tako pokril tudi skupino socialnih in ekonomskih pravic. Osnovne pravice iz Listine so: pravica do stanovanja,[2] do zdravja,[3] izobraževanja, delavskih pravic, zaposlenosti,[4] zmanjšanja delovnih ur[5] enakega plačila za enako delo,[6] starševskega dopusta,[7] socialne varnosti,[8] socialne in pravne zaščite iz revščine in socialne izključenosti,[9] prostega pretoka oseb in ne-diskriminacije, tudi urejanje pravic migrantskih delavcev[10] in oseb s posebnimi potrebami.[11]
Države pogodbenice morajo letno predložiti poročila o izvajanju za članico zavezujočih določb Listine (ali starejše prejete leta 1961 ali kasnejše, revidirane) in tako prikazati, kako so jih uporabile v praksi in kakšne ukrepe so pripravile na ravni pravnega ureditve. V luči teh ugotovitev izda Odbor ministrov vladam priporočila in jih zaprosi, da spremenijo svojo notranjo zakonodajo ali prakso, da bi zagotovile skladnost z Listino. Njegove sklepe pripravi tako imenovani Vladni odbor, v katerem so zastopane vse pogodbenice in kot opazovalci tudi socialni partnerji.