Eloy Alfaro
From Wikipedia, the free encyclopedia
Eloy Alfaro, ekvadorski general in politik, * 1842, † 1912.
José Eloy Alfaro Delgado | |
---|---|
Predsednik Ekvador | |
Na položaju 16. januar 1906 – 12. avgust 1911 | |
Predhodnik | Lizardo García |
Naslednik | Carlos Freile Zaldumbide |
Predsednik Ekvador | |
Na položaju 23. avgust 1895 – 1. september 1901 | |
Predhodnik | Vicente Lucio Salazar |
Naslednik | Leónidas Plaza Gutiérrez |
Vrhovni šef Manabíja & Esmeraldasov | |
Na položaju Februar 1883 – 11. oktober 1883 | |
Osebni podatki | |
Rojstvo | 25. junij 1842({{padleft:1842|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:25|2|0}})[1] kanton Montecristi, Ekvador[d] |
Smrt | 28. januar 1912({{padleft:1912|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[2][3][…] (69 let) Quito |
Narodnost | ekvadorska |
Zakonci | Ana Paredes y Arosemena |
Poklic | politik, trgovec, vojaško osebje |
Podpis |
Alfaro je bil predsednik Ekvadorja v letih 1985−1901 in 1906-1911. Bil je eden največjih nasprotikov prokatoliškokonzervativnega predsednika Gabriela Morena. Zaradi svojega sodelovanja v liberalni revoluciji leta 1895 in protikonzervativnega boja je bil znan tudi kot Stari bojevnik (Viejo Luchador) in General porazov (General de las Derrotas).
Med njegove največje dosežke štejejo narodno enotnost in integriteto meja Ekvadorja, sekularizacijo države, modernizacijo družbe (posodobitev šolstva, javnega transporta, komunikacij,...),...
Po njem se imenuje 1. vojaški kolidž Ekvadorja (Colegio Militar No. 1 "Eloy Alfaro") in zastavna ladja Ekvadorske vojne mornarice. Od leta 2000 je tudi upodobljen na kovancu za 50 ekvadorskih centov.
Za svoje zasluge ga je Kongres Nikaragve imenoval za divizijskega generala.