Džungarija[lower-alpha 1] (/(d)zʊŋˈɡɛəriə/; iz mongolskih besed züün gar, kar pomeni 'leva roka') je geografska podregija na severozahodu Kitajske, ki ustreza severni polovici Šindžjanga. Znano je tudi kot Beidžjang, ki je pretvorba mandarinske besede za sever, Bei, in Šindžjang, torej Severni Šindžjang.[1] Omejena z gorovjem Altaj na severu in gorovjem Tjanšan na jugu, Džungarija pokriva približno 777.000 km² in meji na Kazahstan na zahodu in Mongolijo na vzhodu. V kontekstih pred džungarskim genocidom sredi 18. stoletja bi lahko izraz džungarija pokrival širše območje, ki je bilo v bližini Džungarskega kanata, ki ga je vodil Oirat.
Podatki na hitro Kitajsko ime, Poenostavljeno kitajsko ...
Zapri
Čeprav je Džungarija geografsko, zgodovinsko in etnično ločena od Tarimske kotline (ali Nandžjang, lit. 'Južni Šindžjang'), je mandžurska dinastija Čing združila obe območji v eno provinco, Šindžjang. Džungarija je središče težke industrije, ustvari večino BDP regije in je njena politična prestolnica Urumči (kitajsko: 乌鲁木齐; pinjin: Wūlǔmùqí) (Oirat za 'lep pašnik'). Džungarija kot taka še naprej privablja znotrajprovincialne in medprovincialne migracije v svoja mesta. V nasprotju s Tarimsko kotlino je Džungarija razmeroma dobro povezana s preostalo Kitajsko z železniškimi in trgovinskimi povezavami.[2]