Dvokaličnice
skupina kritosemenk / From Wikipedia, the free encyclopedia
Dvokaličnice, s tujko tudi dikote in dikotiledone, so ena od dveh skupin, na kateri so tradicionalno delili vse kritosemenke. Ime se nanaša na eno izmed tipičnih značilnosti skupine, na dva klična lista, ki sta lastnost vsakega rastlinskega embrija dvokaličnic. Obstaja približno 200 000 vrst dvokaličnic.[2] Drugo skupino kritosemenk predstavljajo enokaličnice, za katere je značilna prisotnost zgolj enega kličnega lista na embriju.[3]
Dvokaličnice | ||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Bela mrtva kopriva (Lamium album) | ||||||||
Znanstvena klasifikacija | ||||||||
| ||||||||
Razno | ||||||||
Vključuje:
Tradicionalno izključuje (a kladistično vključuje): | ||||||||
Sinonimi | ||||||||
|
Od leta 1990 naprej so molekularne filogenetske raziskave kazale, da dvokaličnice ne predstavljajo monofiletske skupine in zatorej niso klad. Med drugim so ugotovili, da so se določene skupine dvokaličnic (pripadniki magnolidnega kompleksa in bazalne kritosemenke) od glavne linije odcepile hitreje kot enokaličnice. Z drugimi besedami, enokaličnice so se razvile iz dvokaličnic. Posledično se danes tradicionalne dvokaličnice dojema kot parafiletsko skupino.[4]
Znotraj parafiletskih dvokaličnic največji klad predstavljajo tako imenovane prave dvokaličnice ali evdikote, za katere je značilen trikolpatni pelod. Preostale dvokaličnice in enokaličnice imajo monosulkatni pelod ali pelodna zrna izpeljanih oblik.[3][5][6][7][8]