Drugo obleganje Dunaja
From Wikipedia, the free encyclopedia
Bitka pri Dunaju (nemško Schlacht am Kahlen Berge, Kahlenberg, poljsko bitwa pod Wiedniem, odsiecz wiedeńska, turško İkinci Viyana Kuşatması, osmansko turško Beç Ḳalʿası Muḥāṣarası) 12. septembra 1683[1] je bila bitka med vojskami Osmanskega cesarstva in njegovih vazalnih in tributarnih držav, ki je od 14. julija 1683 oblegala Dunaj, in združeno vojsko Habsburške monarhije, poljsko-litovske Republike obeh narodov in Svetega rimskega cesarstva pod poveljstvom poljskega kralja Jana III. Sobieskega.
Drugo obleganje Dunaja | |||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|
Del Velike turške vojne in turško-habsburških vojn | |||||||
Bitka za Dunaj, slika Frans Geffels (1683 in 1694) | |||||||
| |||||||
Udeleženci | |||||||
Republika obeh narodov Habsburška monarhija Bavarska Saška Frankovska Švabska Zaporoški kozaki Velika vojvodina Toskana |
Osmansko cesarstvo Turški vazali: Krimski kanat Sedmograška Vlaška Moldavija Kruci | ||||||
Poveljniki in vodje | |||||||
Jan III. Sobieski Ernst Rüdiger von Starhemberg | Kara Mustafa Paša | ||||||
Moč | |||||||
okoli 84.000 vojakov
|
Med 150.000 in 300.000 vojakov
| ||||||
Žrtve in izgube | |||||||
Približno 4000 | Težke; več kot 10.000 vojnih ujetnikov, vsi topovi so bili izgubljeni |
V bitki proti Osmanom sta prvič sodelovala Sveto rimsko cesarstvo in Republika obeh narodov. Bitka sama se pogosto omenja kot zgodovinska prelomnica, po kateri so "osmanski Turki prenehali ogrožati krščanski svet".[2] Vojna se je nadaljevala do leta 1699. Osmansko cesarstvo je v njej izgubilo skoraj celo Ogrsko.[2]
Bitka, v kateri je zmagala združena vojska Svetega rimskega cesarstva in Republike obeh narodov, se je kasneje prikazovala kot bitka, v kateri je bilo udeleženo samo Poljsko kraljestvo, ker ja litovska vojska prišla na Dunaj, ko je bil že osvobojen.[3] Poveljnik dunajske garnizije Ernst Rüdiger von Starhemberg je vrhovno poveljstvo prepustil poljskemu kralju Janu III. Sobieskemu, poveljniku poljske vojske.
Osmanski vojski je poveljeval veliki vezir Merzifonlu Kara Mustafa Paša. Njegova vojska je štela od 90.000 mož.[4] do 300.000 mož.[5][6][7][8] Iz dokumenta, najdenega v Kara Mustafovem šotoru, je razvidno, da ja njegova vojska na začetku pohoda štela 170.000 mož.[9] Obleganje Dunaja se je začelo 14. julija 1683. V oblegovalski vojski je bilo tudi 60 ort janičarjev (12.000 mož) in 70.000 mož,[10] ki so stražili zaledje. Odločilna bitka se je dogajala 12. septembra po prihodu reševalne vojske. Bitka se šteje za eno od največjih konjeniških bitk v zgodovini.
Zgodovinarji menijo, da je bila bitka za Dunaj prelomnica v 300 let trajajočih vojnah med Osmanskim in Svetim rimskim cesarstvom. V naslednjih šestnajst letih po bitki so avstrijski Habsburžani postopoma osvojili in zavladali v južni Ogrski in Transilvaniji.