Dinastija Ming
From Wikipedia, the free encyclopedia
Dinastija Ming je bila kitajska vladarska dinastija med letoma 1368 in 1644. Bila je zadnja etnično hanska kitajska dinastija, ki je nasledila mongolsko dinastijo Juan, oblast pa je predala mandžurski dinastiji Čing. Država dinastije Ming (kitajsko: 明朝; pinyin: míng cháo) se je imenovala tudi Veliki imperij Mingov (大明帝国). Čeprav je Peking, glavno mesto Mingov, leta 1644 padel, so ostanki mingovskega prestola in moči, zdaj znani kot Južni Ming, preživeli do leta 1662.
Veliki Ming | |||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
1368–1644 | |||||||||||||||||
Status | Cesarstvo | ||||||||||||||||
Glavno mesto | Nandžing (1368–1644)[lower-alpha 1] Beijing (1403–1644)[lower-alpha 2][lower-alpha 3] | ||||||||||||||||
Skupni jeziki | Uradni jezik: mandarinščina in drugi kitajski jeziki Drugi jeziki: karluški jeziki, stara ujgurščina, tibetanščina, mongolščina, džurčenščina in drugi | ||||||||||||||||
Religija | čaščenje neba, taoizem, konfucijanstvo, budizem, kitajska ljudska verovanja, islam, katolištvo | ||||||||||||||||
Vlada | absolutna monarhija | ||||||||||||||||
Cesar | |||||||||||||||||
• 1368–1398 (prvi) | Hongvu | ||||||||||||||||
• 1402–1424 | Jongle | ||||||||||||||||
• 1572–1620 (najdlje vladajoči) | Vanli | ||||||||||||||||
• 1627–1644 (zadnji) | Čongdžen | ||||||||||||||||
Zgodovinska doba | zgodnji novi vek | ||||||||||||||||
• ustanovitev v Nandžingu | 23. januar 1368 | ||||||||||||||||
• Peking razglašen za prestolnico | 28. oktober 1420 | ||||||||||||||||
• padec Pekinga | 25. april 1644 | ||||||||||||||||
• konec Južnega Minga | 1662 | ||||||||||||||||
Površina | |||||||||||||||||
1450[1][2] | 6.500.000 km2 | ||||||||||||||||
Prebivalstvo | |||||||||||||||||
• 1393[3] | 65.000.000 | ||||||||||||||||
• 1500[4] | 125.000.000 | ||||||||||||||||
• 1600[5] | 160.000.000 | ||||||||||||||||
BDP | |||||||||||||||||
• na preb. (nominal.) | 198 taelov[6] | ||||||||||||||||
Valuta | fiduciarni denar (1368–1450), kitajski kovanci, kitajski bankovci | ||||||||||||||||
+ | |||||||||||||||||
|
Dinastija Ming | |||||||||||||||||||||||||||||
Kitajsko | 明朝 | ||||||||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| |||||||||||||||||||||||||||||
Dinastično ime | |||||||||||||||||||||||||||||
Kitajsko | 大明 | ||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||
Ta dinastija se je začela kot čas kulturnega razcveta, s kitajskimi trgovci, ki so raziskali ves Indijski ocean in z vzponom kitajske umetnosti, še posebno proizvodnje porcelana, v neslutene višave. Kitajci se začetkov dinastije spominjajo kot čas miru in blaginje. »Ming« sicer pomeni svetel.
Pod vladavino Mingov je bila med drugim zgrajena ogromna vojna mornarica in vojska, s štirijambornimi ladjami z nosilnostjo 1500 ton in pehoto z milijonom vojakov. Vsako leto so v severni Kitajski pridobili preko 100.000 ton železa, v tistem času pa so številne knjige tiskali s tiskarskimi stroji. Zgodnja mingovska Kitajska je bila v svojem obdobju najnaprednejša država na Zemlji. Ljudstvo je med njeno naslednico, dinastijo Čing, močno nasprotovalo vladavini »tujcev« in obnova dinastije Ming je služila za mobilizacijo ljudstva vse do sodobne dobe.