Citadela
From Wikipedia, the free encyclopedia
Citadela (iz italijanske besede cittadella) je trdnjava, ki je bila zgrajena za potrebe obrambe mesta oz. večjega naselja. Včasih je znotraj citadele vključen tudi starejši grad.
Citadela je jedro utrjenega območja mesta.[1] Izraz je pomanjševalnica besede "mesto" in tako pomeni "majhno mesto", ker obsega manjši del mesta, od katerega je obrambno jedro.
V fortifikaciji z bastioni je citadela najmočnejši del fortifikacijskega sistema, ki je lahko popolnoma ločen od zunanjih obrambnih zidov, drugod pa lahko predstavlja del zunanjega obrambnega zidu. Po navadi predstavlja zadnjo črto obrambe, v katero se zatečejo branilci, po tem, ko propadejo vse ostale obrambne črte.
Citadela je tudi izraz za tretji del srednjeveškega gradu, z višjimi zidovi kot ostali. To naj bi bila zadnja linija obrambe pred samim donžonom.
V različnih državah so citadele dobile posebna imena, kot so "Kremelj" v Rusiji ali "Alcázar" na Iberskem polotoku. V evropskih mestih se izraz "citadela" in "mestni grad" pogosto uporabljata kot sopomenki. V nekaterih primerih se uporablja tudi izraz "stolp", kot so Tower of London in Davidov stolp v Jeruzalemu. Vendar pa se haitska trdnjava na hribu, ki je največja citadela na zahodni polobli, imenuje Citadela Laferriere.